Za novelo zakona o sodiščih je glasovalo 45 poslank in poslancev, 31 jih je bilo proti, medtem ko jih je novelo zakona o sodniški službi podprlo 45, nasprotovalo pa ji je 30 poslancev.
Novela zakona o sodiščih predvideva, da se namesto enega oddelka s sedežem pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga je predvidela prejšnja novela, organizirajo štirje specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih s sedeži na višjem sodišču v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Zadnja novela je namreč predvidevala oblikovanje enega takega oddelka na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ta model je temeljil na izhodišču, da se sodniki vanj vključijo izključno na osnovi njihovega interesa za tako dodelitev.
Praksa je po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca pokazala, da interes sodnikov do določene mere sicer obstaja, da pa do realizacije te dodelitve v oddelek iz različnih razlogov ni prišlo oziroma je bilo to oteženo. Bilo je nekaj sistemskih ovir, med drugim tudi zelo ostra zahteva po pravnomočni oceni sodniške službe, je dejal.
Malo zanimanja naj bi sodniki pokazali tudi zato, ker naj bi se težko odločali za službo daleč od kraja bivanja, saj je bilo doslej predvideno, da bi reševali zadeve pri katerem koli sodišču v državi. S spremembami pa se ta model nadgrajuje, je danes pojasnil Škrlec, saj se približuje sodnikom in lajša kriterije.
Zato spremembe predvidevajo tak model, ki zanesljivo zagotavlja začetek dela specializiranih oddelkov. Kombinirali bodo obvezni in prostovoljni model, kar pomeni, da bodo v teh oddelkih sodelovali sodniki, ki bodo tja razporejeni na podlagi odločitev predsednikov teh sodišč, in ki bodo tja dodeljeni na podlagi odločitve sodnega sveta.
Za takšne spremembe so glasovali poslanci koalicije, ki so menili, da bodo pripomogle k učinkovitejšim in hitrejšim postopkom, opozicija pa je opozarjala na odklonilno mnenje vrha sodstva.
