Novela določa, da mora poslovodstvo, izvršni direktor in prokurist družbe za sklenitev posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik ali je na kakšni drugi pravni podlagi udeležen na dobičku družbe, pridobiti soglasje nadzornega sveta, je med današnjo obravnavo novele, ki je potekala po skrajšanem postopku, pojasnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić.
Če je ta delež manjši od desetine osnovnega kapitala, bo moralo poslovodstvo o sklenitvi posla obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Če nadzorni svet soglasja k poslu ne bo dal, se bo štelo, da je tak posel ničen.
Andrej Vizjak je v imenu poslancev SDS opozoril, da je nedavna anketa med nemškimi gospodarskimi subjekti, ki so glavni slovenski trgovinski partnerji, pokazala, da Slovenija postaja vse manj privlačna za naložbe nemških podjetij pri nas in da je eden glavnih razlogov za to korupcija v naši državi.
Poslanska skupina SDS je zato k predlogu novele vložila dve dopolnili, s katerima bi v celoti črtali institut tihih družb, ki po njihovem mnenju omogoča korupcijo, in zvišali predvidene globe za prekršek.
Poslanci so oba predloga zavrnili, saj so menili, da se z njima problema ne bi rešilo. Črtanje instituta tihih družb bi bilo v neskladju s splošno prakso v svetu, "dramatično povečevanje glob" pa v nasprotju z zakonom o prekrških, so navedli.
