Po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca je učinkovit pregon in sojenje v zadevah gospodarskega kriminala ena izmed vladnih prioritet. Z novelo zakona o sodiščih bi se tako namesto enega specializiranega oddelka s sedežem pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga je predvidela že prejšnja novela, organizirali štirje specializirani oddelki na območju okrožnih sodišč, kjer imajo sedež višja sodišča (Celje, Koper, Ljubljana in Maribor).
Prejšnja novela je sicer predvidevala ustanovitev enega takega oddelka, pogoj pa je bil, da se sodniki prijavijo na razpis. Vendar je na petih objavljenih razpisih interes za to delo pokazalo relativno malo sodnikov. Razlog za to so bile po besedah Škrleca nekatere sistemske ovire, pa tudi take čisto praktične narave, povezane predvsem z zahtevo po mobilnosti teh sodnikov, saj naj bi delovali na različnih sodiščih po državi.
Novela zakona o sodniški službi je po besedah Škrleca neločljivo povezana z novelo zakona o sodiščih, saj ureja dodelitev sodnikov na novoustanovljene oddelke.
Predlaganim spremembam so naklonjeni v koaliciji. Miran Potrč (SD) poudarja, da podpirajo vse predloge vlade, ki gredo v smeri uspešnejšega pregon kaznivih dejanj, posebej težjih, kot je korupcija. Predloga po njegovi oceni zagotavljata večjo dostopnost in ustreznejše pogoje za sodelovanje sodnikov v specializiranih oddelkih, prinašata pa tudi bolj učinkovit nadzor nad sprotnim in pravočasnim reševanjem zadev.
Po mnenju Vita Rožeja (Zares) pa spremembe dokončno in zanesljivo zagotavljajo začetek dela specializiranih oddelkov sodišč. Veseli ga, da prihaja do operacionalizacije prejšnje novele, predlog sprememb zakona o sodiščih pa bo po njegovi oceni pripomogel k učinkovitejšemu in hitrejšemu reševanju zadev na področju gospodarskega kriminala.
Duh samega zakona po besedah Milana Gumzarja (LDS) izhaja iz zasledovanja osnovnega načela učinkovitega sojenja v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma in korupcijskih zadev. V preteklih letih smo bili v Sloveniji priča porastu gospodarskega kriminala, predlagane spremembe pa po njegovem mnenju ustrezno odgovarja na izzive, s katerimi je slovenski pravosodni sistem soočen.
Tudi v poslanski skupini DeSUS menijo, da bo s predlaganimi spremembami storjen še en korak naprej v prizadevanjih za izboljšanje sodstva in več ter hitreje rešenih zadev s področja kaznivih dejanj korupcije. Kot pravi Anton Urh, je treba obe noveli nemudoma podpreti, da se čim prej vzpostavi predlagana organiziranost in da se delo sodnikov čim prej konstruktivno tudi začne.
Spremembe podpirajo tudi nepovezani poslanci, Kot pravi Franc Žnidaršič, povečujejo možnost učinkovitejšega dela na specializiranih oddelkih sodišč. Najpomembneje se mu zdi, da se zadeve gospodarskega kriminala in korupcije rešujejo čim prej in hitreje, saj bo to povrnilo zaupanje državljanov v pravno državo.
Predlaganim spremembam nasprotujejo v SDS. Jožef Jerovšek opozarja, da je prejšnja novela klavrno propadla, saj je bil njen koncept slabo zastavljen, sam pa nima nobenega upanja, da bo tokratni "popravni izpit" bolj uspešen. Ker bosta noveli zahtevali ogromno organiziranja znotraj sodišč, je prepričan, da bodo njuni učinki nasprotni od želenega in bodo spremembe spravile sodstvo v še večjo zadrego in zaostanke. Po njegovi oceni gre pri predlogu za "načrtno zamegljevanje".
Tudi Gvido Kres (SLS) se je vprašal, ali bomo s spremembami dejansko dosegli učinkovitejše postopke. Opozarja na mnenje sodnega sveta in kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, ki spremembam zaradi administrativnih komplikacij nasprotujeta. Predlogu v SLS sicer ne bodo nasprotovali, saj je statistika glede obsodb za kazniva dejanja alarmantna, zaradi številnih opozoril pa ga tudi ne bodo podprli.
Predlogov ne nameravajo podpreti niti v SNS, kjer menijo, da rešitve ne bodo prinesle bistvenih izboljšav. Kot pravi Sara Viler, problem v sodstvu namreč izhaja iz sodnega sistema, to pa je trajni sodniški mandat.
