Zaradi kreditnega krča in potrebe po kreditiranju s strani bank, od česar je močno odvisna gospodarska rast, med drugim pa tudi nova delovna mesta, je nujno, da se omogoči lažji dostop do kreditov, je ob predstavitvi novele, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku, pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec.
To je spoznala tudi EU in dopolnila evropsko direktivo o dogovorih o finančnih zavarovanjih, ki se s predlagano novelo zakona zdaj prenaša v slovenski pravni red, je dodal.
Z noveliranjem zakona se bo poenostavilo in poenotilo pravila ustanovitve finančnih zavarovanj in kot primerna sredstva zavarovanja uvedlo tudi bančna posojila. Novela bo tako finančnim institucijam omogočila širše možnosti kreditiranja, saj bodo svoje medsebojne obveznosti lahko zavarovale tudi z novim sredstvom finančnega zavarovanja - bančnim posojilom.
Milan Gumzar je v imenu LDS napovedal podporo noveli. Kot njeno prednost je izpostavil upoštevanje možnosti izjeme (opt-out klavzule), s katero je Slovenija iz kroga finančnih posojil, ki se lahko uporabljajo za finančno zavarovanje, izvzela posojila, odobrena potrošnikom. "Odločitev je posledica zagotavljanja dodatnega varstva potrošnikov na tem področju finančnih zavarovanj," je zatrdil.
In prav varstvo potrošnikov je bila glavna skrb poslancev SNS. Kot je opozorila Sara Viler, klavzula kot predmet zavarovanja res izključuje bančna posojila, kjer je dolžnik potrošnik, vendar pa določa tudi nekaj izjem, "ko je prejemnik zavarovanja ali dajalec zavarovanja takšnih bančnih posojil ena od institucij naštetih v 2. točki prvega odstavka 2. člena zakona". Med temi institucijami so tudi centralne banke držav članic EU.
V tej luči je Vilerjeva spomnila, da bo Diners Club Slovenija, ki ima dovoljenje za izdajo potrošniških kreditov, od 1. maja letos vpisan v register pri Banki Slovenije, zato se poslanci SNS sprašujejo, ali je potrošnik res izvzet.
Predlog novele podpirajo tudi nepovezani poslanci. Kot je izpostavil Vili Rezman, v zvezi z novelo ni bilo nobenega vznemirjenja, polemik, razprave, kljub temu pa ne verjamejo, "da bomo s tem kaj posebej vplivali na oživitev gospodarstva, da bomo s tem dvignili gospodarsko rast, da bomo bistveno povečali konkurenčnost, število zaposlitev in posledično socialno varnost".
V SLS novelo pozdravljajo, a hkrati poudarjajo, da bo ta ukrep "kot kaplja v morje, če se ne bodo popravile tudi razmere v poslovno-finančnem okolju", je navedel Gvido Kres. "Najbolje bi bilo s čim prejšnjim sprejetjem dolgoročne državne strategije na področju bančništva, da se ne bomo ukvarjali z vsako banko posebej, ampak se sistemsko in strokovno odločimo, kje bomo kot država ostali pasivno udeleženi in kaj bomo popolnoma prepustili prostemu trgu," je sklenil.
Več od novele očitno pričakujejo v SD. Kot je izpostavil Bogdan Čepič, ocenjujejo, da bodo učinki novele pozitivni tako za finančni kot tudi za gospodarski sektor, tako za potrošnike kot tudi za dolžnike.
Podporo noveli je v imenu DeSUS napovedal tudi Anton Urh, nasprotovali pa ji ne bodo niti v SDS, je napovedal Jožef Jerovšek. Kljub temu pa je bil kritičen in je vladi očital, da je novelo, ki ima lahko dobre posredne učinke za gospodarstvo, pripravila prepozno, in da bi lahko "relativno enostaven zakon" pripravila v "boljši kvaliteti".
