Obenem bo ministrstvo objavilo razpis za novega glavnega inšpektorja, v vmesnem času pa bo imenovan v.d. glavnega inšpektorja za delo. Ministrstvo za delo na to mesto predlaga Borisa Ružiča, ki dela na inšpektoratu za delo.
"Menim, da je pri predavanjih Brezovarja šlo za konflikt interesov. Ko se je začelo to vprašanje širše problematizirati, je prišlo še do upada ugleda in verodostojnosti inšpektorata za delo," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Svetlik in dodal, da se zato tudi izgublja zaupanje javnosti v delo te inštitucije in samega inšpektorja. "To ni dobro za delo tega organa, ki je nujen, potreben, in mora na tem področju ostati učinkovit," je izpostavil minister.
Na ministrstvu za delo bodo izdali jasno navodilo za vse uslužbence, da jim prepovedujejo tovrstno delo, kadar gre za to, da bi neposredno nadzirane organizacije bodisi inštruirali, jim svetovali ali zanje predavali. "Problematično ni to, da inšpektor tudi svetuje, kar je njegovo delo. Ampak mora to početi v času redne službe in ne za dodatno plačilo," je opozoril Svetlik.
Pri odločitvi so na ministrstvu upoštevali poziv protikorupcijske komisije in mnenja ministrstva za javno upravo, ki določajo, da inšpektor ne sme opravljati nalog za drugega delodajalca na področju, ki sodijo v njegovo delovno pristojnost.
Svetlik je pojasnil, da se je v preteklosti tovrstna praksa nadaljevala zaradi različnih pojmovanj, katere naloge bi lahko inšpektor opravljal za drugega delodajalca. "Ta nejasnost je povzročila upad ugleda in mislim, da je treba ravno zato ukrepati, da se izključijo kakršnekoli potencialne možnosti za koruptivno delovanje," je opozoril Svetlik.
Doslej navkljub prijavam koruptivno delovanje ni bilo dokazano. To je po mnenju Svetlika tudi predmet težav in dvomov pri odločanju. "Da se zaščiti institucija kot taka, je treba iti korak naprej in izključiti vse potencialne možnosti koruptivnih dejanj in prepovedati tudi predavanja, zlasti ko gre za individualne subjekte, ki jih inšpektorat nadzira. Ti subjekti pa so v slovenskem prostoru praktično vsi," dodaja minister, ki upa, da bodo s tem dejanjem inštituciji postopoma vrnili ugled.
Ministrstvo je s strani komisije za preprečevanje korupcije dobilo tudi vrsto drugih priporočil, na katera bo odgovorilo. Priporočila zajemajo širše delovanje inšpekcijskih služb in inšpektorata za delo v celoti. Kot je pojasnil Svetlik, so že tudi sami na ministrstvu potegnili vrsto drugih ukrepov, da bi se razmere na tem področju izboljšale. Zakon o varstvu in zdravju pri delu je v parlamentarnem postopku, zakon o delu in zaposlovanju tujcev je bil že sprejet, pripravljajo se tudi spremembe pri zakonu o inšpekciji dela, ki bo v kratkem poslan v vladno obravnavo.
"Upamo, da bodo z enakimi merili pristopili vsi nadzorni organi do vseh. Ta primer pa ne sme dopuščati generalizacije, da inšpektorat za delo ne dela. V primeru Vegrada mislim, da je bil edino ta inšpektorat ki je dal kazenske obtožbe, druge službe so bile v teh primerih dosti manj aktivne," je izpostavil Svetlik.
Svetlik je bil obveščen o tem, da Brezovar tudi predava, ni bil pa seznanjen s številom teh predavanj niti s časom in krajem predavanj niti z organizacijami, v katerih je ta predavanja izvajal.
Ministrstvo za delo je postopek proti Brezovarju začelo na poziv Komisije za preprečevanje korupcije, ki je zoper inšpektorja prejela več prijav suma korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije Svetlikovo odločitev o Brezovarju pozdravlja. Obenem pa izraža zadržek, ker po javno predstavljenih informacijah ministrstvo ne namerava izvesti nadzornih postopkov in ugotoviti dejanskega stanja glede očitkov o sistemskih nepravilnostih pri usmerjanju in vodenju inšpektorata za delo.
Komisija opozarja, da v primeru predavanj ne gre za pravno nedorečeno ali nejasno področje. "Dejavnost, ki jo je opravljal glavni inšpektor, je v nasprotju s predpisi, usmeritvami in kodeksi ravnanja. Brezovar namreč ni opravljal zakonsko dopustne znanstvene ali klasične pedagoške dejavnosti; niti ne gre zgolj za strokovne ali znanstvene prispevke na javnih konferencah in seminarjih. Glavni inšpektor je kot visoki državni uradnik pomembnega nadzornega organa dalj časa in v velikem obsegu odplačno in nejavno sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije," so v izjavi za javnost pojasnili v protikorupcijski komisiji.
Izpostavljajo, da je Svetlik glede na javno dostopne informacije ocenil, da sistemskih nepravilnosti pri usmerjanju in vodenju inšpektorata ni bilo in da je inšpektorat zadovoljivo izpolnil svojo nalogo v primerih velikih gradbenih podjetij in tudi na področju zavarovanja pravic delavcev pred šikaniranjem. "To je ministrova pravica in zanjo nosi politično odgovornost, do katere pa se komisija ne more opredeljevati," so zapisali.
Komisija pa nadaljuje s postopki ugotavljanja morebitne opustitve dolžnega ravnanja tako v ministrstvu kot inšpektoratu.
Brezovar je delo glavnega inšpektorja opravljal od leta 1993, septembra 2009 pa ga je vlada kot edinega kandidata, ki se je prijavil na javni natečaj, ponovno imenovala na ta položaj.
