Kakih 500 predstavnikov glavnih dveh hrvaških strank, Hrvaške demokratske skupnosti BiH (HDZ BiH) in HDZ 1991 ter osmih manjših hrvaških strank (HKDU BiH, HSP Herceg-Bosne, HSS BiH, Združena HSP, Demokratični center BiH, Hrvaški pravaški blok BiH ter HSP dr. Ante Starčević Herceg-Bosne) je ob ustanovitvi zbora tudi soglasno sprejelo politično resolucijo.
V resoluciji so zahtevali reformo ustave in volilnega zakona, tako da bo zagotovljena enakopravnost Hrvatov z drugima dvema konstitutivnima narodoma in da bodo Hrvati lahko samostojno izbirali svoje predstavnike.
"Hrvaški narodni zbor ocenjuje, da bi samo temeljita reforma ustave, ki bi zagotovila popolno institucionalno enakopravnost in novo upravno-teritorialno organizacijo z oblikovanjem več zveznih enot, od katerih bi bila najmanj ena večinsko hrvaška, lahko zagotovi resnično enakopravnost hrvaškega naroda v BiH," piše v resoluciji.
Obsodili so tudi oblikovanje oblasti v Federaciji BiH brez večinske politične volje Hrvatov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Predsednik HDZ BiH Dragan Čović, ki je bil izbran za predsednika predsedstva Hrvaškega narodnega zbora (HNS), je dejal, da so vse odločitve sprejeli v skladu z ustavo in zakoni BiH ter da ne bodo sprejemali nobenih nezakonitih korakov. Poudaril je, da imajo za sprejete odločitve podporo hrvaškega predsednika in premierke, Iva Josipovića in Jadranke Kosor. Njen posebni odposlanec Branko Vukelić je na sestanku tudi prenesel njeno podporo, da si Hrvati v BiH zagotovijo enakopravnost.
Čović je izrazil pričakovanje, da bo mednarodna skupnost razveljavila odločitev o zakonitosti oblikovanja oblasti Federacije BiH brez hrvaških predstavnikov, glede na to, da jo je kot nezakonito označila volilna komisija BiH.
Predsednik HDZ 1991 Božo Ljubić, ki je bil izvoljen za predsednika glavnega sveta zbora, pa je po sestanku poudaril, da so pokazali, da je "Hrvaški narodi zbor pot za rešitev iz politične krize v BiH ter za uresničitev enakopravnosti Hrvatov in ohranitev BiH, ki bo sposobna za evroatlantske integracije".
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je v današnjem odzivu poudaril, da "nima nobena stranka ali posameznik izključne pravice, da predstavlja katerikoli konstitutivni narod". "Obdobje vzporednih institucij je za nami. Edino mesto za spremembe je znotraj pristojnih institucij," je zapisal Inzko v sporočilu za javnost in pozval k čimprejšnji vzpostavitvi zgornjega doma parlamenta BiH in vlade BiH, ki pol leta po splošnih volitvah še nista oblikovana.
Izrazil je tudi pričakovanje, da bo še naprej sodeloval z vsemi, ki so pripravljeni spoštovati daytonski mirovni sporazum, vladavino prava in delati v okviru institucij države za večji napredek - tudi glede mnogih legitimnih vprašanj, o katerih so govorili v torek v Mostarju - k boljši prihodnosti za vse v BiH.
Hrvaški narodni zbor so hrvaške stranke v BiH ustanovile že novembra 2000 v Novom Travniku, potem ko so se po splošnih volitvah po njihovi oceni oblasti v BiH oblikovale brez predstavnikov hrvaških strank. Marca 2001 je razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih v BiH z večinskim hrvaškim prebivalstvom. Mednarodna skupnost je to obsodila in mesec dni kasneje so sile ZN zavzele mostarsko Hercegovačko banko in njene podružnice, ker naj bi financirala ta projekt. Poskus vzpostavitve samouprave je propadel, HNS pa je prenehal z delovanjem konec leta 2001, še navaja Hina.
