Kot poudarjajo v društvu MDS, naj bi upniki mariborske telekomunikacijske družbe, od katere je v dobršni meri odvisno celotno reševanje finančni težav mariborske nadškofije in z njo povezanih gospodarskih družb, po njihovem nezakonito razlastili Zvon Ena Holding in njegovih 29.600 delničarjev.
"Razlog za uveljavitev instituta ničnosti je v tem, da Gratel in njegova podjetja izkazujejo terjatve, ki niso odraz dejanskega stanja in vsaj za nekajkrat presegajo dejansko opravljeno delo," je v izjavi za javnost pojasnil predsednik društva Rajko Stanković, zato po mnenju malih delničarjev Zvona konverzija terjatev ni možna.
Omenjeno društvo je sicer 25. marca prejelo anonimno prijavo v elektronski obliki o organizatorju, ki je skupaj z mrežo slamnatih podjetij, povezanimi s podjetjema Gratel in domnevno s posamezniki iz T-2 do danes utajil za več milijonov evrov neplačanega davka na dodano vrednost ter opral še nekajkrat več denarja. Prijavo naj bi po njihovih informacijah isti dan prejeli tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Komisija za preprečevanje korupcije in davčna uprava.
Društvo je zato 28. marca prijavilo sum storitve kaznivih dejanj tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, to pa je 14. aprila pripoznalo obstoj kaznivih dejanj goljufije, pranja denarja in davčne zatajitve ter ovadbo odstopilo v pristojno reševanje okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, še sporočajo iz MDS.
Organizirani mali delničarji tudi menijo, da je torkova razlastitev pravno nična, ker terjatve Gratela in povezanih podjetij niso bile preizkušene skladno z načeli telekomunikacijske stroke, saj marsikatero gradbišče, na katerem so gradili optično omrežje, po njihovem vedenju nima podpisanega dnevnika o izvedbi in kvalitativnem prevzemu gradbišča.
Konverzija terjatev v deleže zato po njihovem mnenju ne more steči, saj mora pred tem vse terjatve pregledati izvedenec gradbene in telekomunikacijske stroke, da odpravi vsak dvom v obstoj terjatev in dejansko opravljene dela.
V društvu so prepričani, da do rešitve pravnega zapleta upniki ne smejo in ne morejo konvertirati svojih dolgov v deleže. Kot poudarja Stanković, niti NLB, niti Telekom Slovenije kot večja upnika nista zainteresirana, da nekdo tretji izkaže nepravilno stanje terjatev in s tem oškoduje tako Zvon Ena Holding, njegovih 29.600 delničarjev, pa tudi družbo Telekom Slovenije in njenih 14.000 delničarjev ter družbo NLB in njenih nekaj več kot 2000 delničarjev.
Na torkovo ravnanje upniškega odbora se za zdaj še niso odzvali niti v upravi Zvon Ena Holdinga, niti njegova prisilna upraviteljica Mojca Breznik, prav tako pa zaenkrat molčijo tudi v mariborski nadškofiji.
Če bi se razlastitev Zvona, ki je 95-odstotni lastnik družbe T-2, uresničila, bi največji delež T-2 pristal prav v rokah Gratela, za Zvon Ena Holding pa bi to zagotovo pomenil stečaj. S tem pa bi za sabo potegnil tudi Zvon Dva holding in Gospodarstvo Rast, mariborski nadškofiji pa zapustil velikanske dolgove, ki jih ta sama zagotovo ne bi mogla poravnati.
