Predlog novele določa, da mora poslovodstvo, izvršni direktor in prokurist družbe za sklenitev posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik ali je na kakšni drugi pravni podlagi udeležen na dobičku družbe, pridobiti soglasje nadzornega sveta, je pojasnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić.
Če je ta delež manjši od desetine osnovnega kapitala, bo moralo poslovodstvo o sklenitvi posla obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Če nadzorni svet soglasja k poslu ne bo dal, se bo štelo, da je tak posel ničen.
Andrej Vizjak je v imenu poslancev SDS opozoril, da je nedavna anketa med nemškimi gospodarskimi subjekti, ki so glavni slovenski trgovinski partnerji, pokazala, da Slovenija postaja vse manj privlačna za naložbe nemških podjetij pri nas in da je eden glavnih razlogov za to korupcija v naši državi.
Poslanska skupina SDS je zato k predlogu novele vložila dve dopolnili. S prvim predlagajo popolno črtanje instituta tihih družb, ki po njihovem mnenju omogoča korupcijo, z drugim pa zvišanje predvidene globe za prekršek.
Tiha družba je sicer obligacijsko pravno razmerje, ki nastane s sklenitvijo pogodbe med obstoječo osebno ali kapitalsko družbo (nosilcem tihe družbe) in drugim subjektom, ki je lahko fizična ali pravna oseba (tihi družbenik). Na podlagi pogodbe tihi družbenik prispeva denar, sredstva ali storitve in v zamenjavo dobi pravico do udeležbe pri kasnejšem dobičku.
Franc Bogovič (SLS) je napovedal, da bodo predlog novele podprli, saj se strinjajo, da je instrument tihih družb lahko problem, in sicer zlasti, ko gre za posel med državnim in zasebnim podjetjem. Dodal je, da ne zakon ne dopolnila SDS ne bodo oz. ne bi popolnoma rešili situacije.
Da se je pri tihih družbah bati predvsem zlorabe državnega premoženja, je menil tudi Anton Urh (DeSUS). Kot je dejal, v njihovi poslanski skupini verjamejo, da novela sledi načelu transparentnosti, v zvezi z dopolnilom SDS, ki narekuje črtanje instituta tihih družb, pa je menil, da bi se tudi, če bi bil sprejet, našla še kakšna druga pot, po kateri bi lahko vodilni pri vodenju poslovanja družbe uresničevali svoje osebne ekonomske interese.
Tudi Vili Rezman je v imenu nepovezanih poslancev izpostavil, da je to dopolnilo preveč radikalno in v neskladju s splošno prakso v svetu. Prav tako so nepovezani poslanci proti dopolnilu, ki narekuje "dramatično povečevanje glob". To bi bilo v nasprotju z zakonom o prekrških, je prepričan Rezman.
Ne smemo vsega preprečiti, je dejal še Lojze Posedel (Zares), ki verjame, da bi s črtanjem instituta tihih družb preveč omejili gospodarsko-podjetniško svobodo, tako da bi Slovenija postala še bolj neprivlačna za tuje vlagatelje.
Vlada se je odločila za srednjo pot. To pomeni, da novela ne briše instituta tihih družb, saj imajo te tudi pozitivne implikacije, pa je navedel Mirko Brulc (SD).
To mnenje je delil Milan Gumzar (LDS), ki je priznal, da novela ne bo rešila vseh težav, da pa je korak v pravo smer. Brez nadzora, sankcij, dviga poslovne kulture, učinkov ne bo, pa naj sprejmemo še tako vodotesne zakone, je zatrdil.
DZ bo o dopolnilih glasoval še danes.
