Kot je dodal Matić, ki se je kot pooblaščeni predstavnik Slovenije udeležil srečanja, so srbske predstavnike opozorili, da morajo imeti eksperti boljše pogoje za delo, torej poseben prostor, kjer lahko pregledujejo gradivo, pa tudi dostop do neomejene količine gradiv. Srbski predstavniki so se zavezali, da bodo pri pristojnih ministrstvih skušali ovire odpraviti, je dodal.
Sedmi člen priloge D sporazuma o nasledstvu, ki govori o arhivih, določa, da imajo predstavniki zainteresiranih držav "takoj prost in neoviran dostop do državnih arhivov SFRJ do vključno 30. junija 1991". Tak dostop velja tudi za republiške in druge arhive ki jih hranijo posamezne države, razen tekočega dokumentarnega gradiva.
Na srečanju v Beogradu so se direktorji arhivov tudi dogovorili, da bodo izmenjali informacije o arhivskem gradivu, ki so ga že pregledali, ter sestavili seznam gradiva, ki je predmet sukcesije. Ta seznam bodo nato dopolnjevali.
Dogovorili so se še, da se bodo znova sestali oktobra v Beogradu, ko naj bi imeli konkretne pogovore o arhivskem gradivu na posameznih področjih, kot so filmski arhiv, arhiv JLA idr.
Matić je za STA še pojasnil, da nobena naslednica še ni končala evidentiranja in pregledovanja arhivskega gradiva. Slovenija ima tako "okviren seznam" gradiva, za katerega domneva, da bi ga lahko zahtevala v originalu, vendar ga mora, preden lahko kaj zahteva, "najprej videti v fizični obliki", saj npr. samo popis ali evidence ne zadoščajo. Predpogoj je torej, da se omogoči dostop do gradiva, šele nato pa je mogoče začeti konkretne pogovore, je dodal.
Večji del dokumentov bo sicer ostal skupna dediščina, do tega gradiva pa lahko vse naslednice dostopajo na enakopraven način, je pojasnil na vprašanje, ali lahko naslednice že pridobijo originale ali kopije dokumentov. Države že rešujejo konkretne zadeve, tudi bilateralno, maja in junija bodo slovenski eksperti v Beogradu v arhivih SFRJ evidentirali dokumente, je dodal in poudaril, da nadaljujejo z delom.
Na petkovem srečanju so govorili tudi o možnih projektih digitalizacije, do oktobrskega sestanka pa naj bi glede tega pripravili osnutek, morda s pomočjo evropskih sredstev, saj bi s tem olajšali tudi dostop do gradiva.
Prvo srečanje direktorjev arhivov, do katerega je prišlo deset let po sklenitvi sporazuma o nasledstvu, je pripravila Srbija na podlagi dogovora visokih predstavnikov za vprašanja nasledstva, ki je bilo septembra 2009.
Del arhivskega gradiva nekdanje skupne države se nahaja v državah naslednicah, večina pa v skupnem arhivu v Beogradu. V srbski prestolnici sta diplomatski in vojaški arhiv, arhivi zveznih institucij, kot je arhiv Narodne banke Jugoslavije, Arhiv SFRJ, filmski arhiv in še mnogi drugi arhivi iz obdobja SFRJ.
