V skladu s cilji nove razvojne strategije EU, ki jih povzema tudi slovenski nacionalni reformni program 2011-2012, naj bi se v okviru pospeševanja pametne rasti v raziskave in razvoj investiralo tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), delež osipnikov naj bi presegel pet odstotkov, 40 odstotkov mladih pa naj bi imelo diplomo terciarnega izobraževanja.
Področje vključujoče rasti predvideva, da bo zaposlenih 75 odstotkov prebivalcev v starosti od 20 do 64 let in da se bo število revnih zmanjšalo za 40.000, področje trajnostne rasti pa, da bodo izpolnjeni podnebno-energetski cilji EU.
Tem ciljem namerava Slovenija po Gasparijevih besedah slediti z različnimi politikami. Za pametno rast namerava oblikovati politiko spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. Njena ključna ukrepa bosta spodbujanje rasti in razvoja podjetij (preko razvojnih centrov, programov internacionalizacije, krepitve konkurence in večje učinkovitosti poslovne infrastrukture) ter izboljšane izvajanja javnih storitev in odprava administrativnih ovir. Za to politiko naj bi šlo letos 269 milijonov, prihodnje leto pa 212 milijonov evrov.
Druga pomembna politika v okviru pametne rasti se nanaša na visoko šolstvo, znanost, tehnologijo in informacijsko družbo, pomembni ukrepi s tega področja pa so po Gasparijevih besedah novi nacionalni program visokega šolstva za obdobje 2011-2020, nova raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011-2020 ter nov strateški razvojni dokument 2011-2015. Za to politiko namerava vlada letos porabiti 695 milijonov evrov, leta 2012 pa 659 milijonov evrov.
Politiki, ki ju je minister navedel v okviru pametne rasti, sta še izobraževanje in šport (za to naj bi se letos namenilo 373 milijonov evrov, prihodnje leto pa 397 milijonov evrov) ter kultura (18 oz. 20 milijonov evrov).
Za vključujočo rast sta ključni politika trga dela in politika socialne varnosti. Prva (letos in prihodnje leto naj bi bila "težka" 329 milijonov evrov) predvideva vzpostavitev programov aktivne politike zaposlovanja, deregulacijo poklicev, ki jih je po Gasparijevih besedah v Sloveniji 350, v Evropi pa le 100, ter strukturne in institucionalne spremembe na trgu dela. Druga naj bi prinesla razvoj programov aktivacije prejemnikov socialne pomoči ter strukturne in institucionalne spremembe na področju socialne varnosti (za to naj bi šlo 565 oz. 564 milijonov evrov).
Na področju trajnostne rasti je Gaspari izpostavil tri politike. Med prednostnimi infrastrukturnimi naložbami in institucionalnimi spremembami prometne politike, za kar bo šlo 345 oz. 400 milijonov evrov, je navedel izboljšavo železniške infrastrukture, izgradnjo razvojnih osi, nadgradnjo in posodobitev Luke Koper, oblikovanje storitve integriranega javnega prometa ter nadaljevanje prestrukturiranja družbe za avtoceste RS (Dars).
V okvir energetske politike, vredne 52 oz. 60 milijonov evrov, bodo spadali ukrepi njene posodobitve ter institucionalne spremembe, v okviru okoljske in prostorske politike, za katero bo Slovenija odštela 148 oz. 274 milijonov evrov, pa bodo med drugim ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami, ukrepi za zmanjšanje emisij, izgradnja okoljske infrastrukture, upravljanje zavarovanih območij ter ukrepi v zvezi s prostorom.
Vlada je morala nacionalni reformni program in letošnjo dopolnitev programa stabilnosti Evropski komisiji poslati do 15. aprila. Komisija bo zdaj pripravila njegovo oceno.
