Kot je še dejal državni sekretar na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je nova madžarska ustava v delu, ki govori o manjšinah, v skladu s pričakovanji manjšin na Madžarskem, saj so ob njenem sprejetju upoštevali amandmaje, ki so jih pred tem vložile manjšine. Manjšine v ustavi niso mišljene kot del nekega enotnega madžarskega naroda, ampak kot del madžarske nacije, kar je v skladu s sodobno ustavnopravno teorijo, je pojasnil Jesih.
Napovedal je tudi, da naj bi maja v Monoštru vendarle prišlo do sestanka slovensko-madžarske mešane komisije, ki sta jo državi ustanovili na podlagi bilateralnega sporazuma o zagotavljanju pravic manjšin v obeh državah.
V letošnjem letu se na Madžarskem sicer obetajo spremembe šolskega zakona in spremembe na področju manjšinskega šolstva, vendar pa Slovenija pričakuje, da bo zakon, če bo prišlo do spremembe, pomenil nadgradnjo na tem področju, je še dejal Jesih.
Glede morebitnih sprememb madžarskega zakona o manjšinah pa Jesih meni, da imajo manjšine, Slovenija in tudi mednarodna skupnost kar nekaj mehanizmov, ki bi lahko vplivali na to, da se standard položaja manjšin na Madžarskem ne bo zniževal.
Kot je še opozoril državni sekretar, imata Slovenija in Madžarska leta 1992 podpisan sporazum o zagotavljanju pravic manjšinam v obeh državah, iz katerega izhaja, da se s spremembami zakonodaje pravice manjšin ne smejo zniževati. Slovenija lahko prav na podlagi tega sporazuma od Madžarske, ki je sosednja prijateljske država in članica EU, zahteva, da spoštuje določila dvostranskega sporazuma, svojih zakonov in ustave, je za STA še dejal državni sekretar Jesih.
