Predlog za spremembe oziroma dopolnitve 160., 161. in 162. člena ustave je v parlamentarno proceduro pred letom dni vložila vlada, z njimi pa je želela urediti pristojnosti in položaj ustavnega sodišča. Kot je pojasnil minister za pravosodje Aleš Zalar, predlagajo, da se pristojnosti ustavnega sodišča v celoti zapišejo v ustavo, pri čemer bi ustavni sodniki prosto odločali, katere zadeve bodo vzeli v obravnavo. Poleg tega spremembe ustave predvidevajo, da se krog predlagateljev ustavnih presoj zoži in prav tako navede v ustavi.
Po Zalarjevih besedah gre za minimalistične spremembe ustave, ki pa so ključnega pomena za razvoj pravne države, temeljni cilj predloga pa je v čim večji kakovosti ustavosodnega varstva. Minister poudarja, da je že vlada v pripravo predloga vključila široko zaledje strokovnjakov, strokovna skupina ustavne komisije DZ pa je prispevala še dodatne predloge, s katerimi bi okrepili besedilo. V izogib dvomom o arbitrarnosti odločanja je tako strokovna skupina predlagala, da se določijo merila, na podlagi katerih bi ustavni sodniki izbirali zadeve, poleg tega pa bi o tem, katero zadevo vzeti v obravnavo, lahko odločila manjšina sodnikov.
Da so predlagane spremembe zaradi preobremenjenosti ustavnega sodišča nujne, menijo v koalicijskih poslanskih skupinah. Po besedah Mirana Potrča (SD) je nesporno, da je ustavno sodišče preobremenjeno in ne more pravočasno odločali o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih. "Vsak, ki želi, da se bo krepila pravna država, nima nobenega resnega razloga, da predloga ne bi podprl," opozarja Potrč. Vlada je po njegovi oceni predlagala najbolj skromne nujne spremembe, v predlog pa so vključene tudi zadostne varovalke.
Spremembe podpirajo tudi v Zares, kjer so prepričani, da je zgolj z ustavnimi spremembami mogoče doseči razbremenitev ustavnega sodišča, ki se bori z zaostanki in zaradi izjemno številnih pristojnosti in širokega dostopa ne more več učinkovito izvajati svoje funkcije. Franco Juri je ob tem prepričan, da opozicija predlogu nasprotuje zgolj z političnih razlogov in se ravna po načelu "kolikor slabše za državo in državne institucije, toliko bolje za nas".
Ustavnim spremembam so naklonjeni tudi poslanci LDS, saj so prepričani, da je učinkovitost ustavnega sodišča v interesu vseh državljanov, spremembe pa so so nujne za njegovo učinkovito funkcioniranje. Poslanec LDS ob tem opozarja, da je predlog ustavnih sprememb dobil široko podporo ustavnopravne stroke.
Tudi v DesUS menijo, da je treba rešiti problematiko preobremenjenosti ustavnega sodišča, edino rešitev pa vidijo v omejitvi dostopa do sodišča, a ne na račun kršenja človekovih pravic, pravi Anton Urh. Večina predlaganih sprememb je po njegovi oceni nujnih, saj bodo le tako lahko zagotovili sojenje v razumnem roku, ustavnemu sodišču pa povrnili ugled najpomembnejšega sodišča v državi.
Podporo spremembam so napovedali tudi nepovezani poslanci. Kot je pojasnil Andrej Magajna, je širok dostop do ustavnega sodišča povzročil, da je sodišče prejelo veliko število zadev, o katerih ni moglo odločali v razumnem roku, vprašljiva pa je tudi kakovost odločanja. Ima sicer nekaj pomislekov do diskrecijske pravice, a meni, da možnost odločanja manjšine sodnikov to dilemo razrešuje.
Sprememb najvišjega pravnega akta pa ne nameravajo podpreti v opoziciji. France Cukjati (SDS) je prepričan, da se s predlogom omejuje dostopnost do ustavnega varstva. Opozarja, da ustavnim sodnikom zavrnitve pobud ne bi bilo treba obrazložiti, pri čemer ne bo nikakršnega nadzora. Prenos na redna sodišča pa lahko povzroči neenotno prakso, je prepričan. "Če je ustavno sodišče preobremenjeno, ga je treba kadrovsko ojačati, ne pa zapirati dostopa do ustavnopravnega varstva," dodaja.
V SLS pa so prepričani, da potreb po ustavnih spremembah s področja ustavnega sodišča trenutno ni. Že na podlagi sprememb zakona o ustavnem sodišču iz leta 2007 se je stanje glede pripada zadev na ustavno sodišče namreč bistveno spremenilo, meni Jakob Presečnik. Po njegovi oceni so se zadeve že uredile, zato je potreba po ustavnih spremembah bistveno zmanjšana.
Silven Majhenič (SNS) pa opozarja, da s spremembami ustave ni treba hiteti, pač pa bi potrebovali premišljeno, konstruktivno razpravo in predloge vseh strank. "Ustava se ne piše vsako leto, zato ni treba hiteti," je prepričan.
O predlogu za začetek postopka za spremembe ustave bodo poslanci glasovali v sredo. Ker mora za začetek postopka glasovati najmanj tretjina poslancev, bo predlog najverjetneje zavrnjen, postopek spreminjanja najvišjega pravnega akta pa ustavljen.
