Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice.
Po presoji ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijane določbe, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči njeno začasno zadržanje. Na podlagi izpodbijane določbe bi bili javno objavljeni osebni podatki javnega uslužbenca, skupaj s pridobljenim premoženjem v času članstva v razpisnih komisijah. Če bi ustavno sodišče zahtevi ugodilo in presodilo, da izpodbijana ureditev protiustavno posega v zasebnost javnih uslužbencev, javne objave njihovih osebnih podatkov za nazaj ne bi bilo mogoče več odpraviti.
Po oceni ustavnega sodišča začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe nima drugih posledic, kot je ta, da se do končne odločitve podatki o pridobljenem premoženju teh oseb javno ne objavijo. To ne vpliva na izvajanje drugih ukrepov za preprečevanje korupcije v postopkih javnih naročil.
Če bo ustavno sodišče presodilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, se bodo na podlagi podatkov o premoženjskem stanju, ki so jih te osebe dolžne posredovati komisiji, lahko objavili tudi podatki o premoženju, ki so ga te osebe pridobile v času trajanja članstva v razpisnih komisijah.
Presojo ustavnosti določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po kateri so javno dostopni tudi podatki o dohodkih in premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila, je ustavnemu sodišču predlagal varuh človekovih pravic. Določba po njegovem predstavlja prekomeren poseg v zasebnost, saj osebe, odgovorne za javna naročila, niso javne osebe. Teža posledic, ki jo ima ta poseg v zasebnost, pa ne odtehta ciljev, ki jih je zasledoval zakonodajalec.
Državni zbor in vlada začasnega zadržanja izpodbijane določbe sicer nista podpirala, saj sta ocenila, da bi bile posledice začasnega zadržanja hujše, kot če bi se izpodbijana določba izvrševala.
