Dokapitalizacija druge največje slovenske banke, v kateri ima država 41,5-odstotni delež, skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod) pa 51-odstotnega, je znova odprla nesoglasja med vodstvom agencije za upravljanje kapitalskih naložb in ministrstvom za gospodarstvo.
Ker sredstev za dokapitalizacijo v državnem proračunu ni, je namreč agencija prednostno pravico prenesla na tri družbe v večinski državni lasti - Gen Energijo, Elektro Slovenije (Eles) in Pošto Slovenije. Omenjena podjetja po trditvah agencije nimajo težav z likvidnostjo, zato naj sodelovanje pri dokapitalizaciji ne bi vplivalo na njihovo poslovanje, obenem pa bi ob kasnejši morebitni prodaji lahko unovčila prevzemno premijo.
Eles je sklep agencije upošteval in je za nove delnice NKBM danes vplačal 7,5 milijona evrov. Sredstva za vplačilo so v Elesu zagotovili iz trenutnih presežkov denarnih sredstev, ki so jih imeli naložena kot kratkoročne depozite pri bankah v Sloveniji in ki jih sicer potrebujejo za financiranje bodočih naložb.
V družbi zato od agencije pričakujejo, da bo "v čim krajšem možnem času" sprejela skupščinski sklep, s katerim jim bo naložila prodajo delnic NKBM. "Upamo, da z dobičkom," so poudarili. "V nasprotnem primeru bomo primorani za višino vplačil delnic NKBM najeti kredit za financiranje bodočih investicij," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM je za STA potrdila tudi Pošta Slovenije. Koliko delnic so kupili, v družbi niso želeli razkriti, po neuradnih informacijah pa naj bi sodelovali z okrog 20 milijoni evrov.
V Gen Energiji zadeve niso želeli komentirati.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je potezo agencije obsodila in opozorila, da njena odločitev v zvezi s prenosom prednostne pravice ni bila v skladu s sektorsko politiko za energetiko ter da bi lahko sodelovanje pri dokapitalizaciji škodovalo omenjenim podjetjem. V tej luči je za danes zahtevala sklic sestanka pristojnih ministrov in predsednikov koalicijskih strank, na katerem je predlagala zamenjavo uprave in sveta agencije.
Predsednica uprave agencije Dagmar Komar je po sestanku za Radio Slovenija povedala, da so zgolj izmenjali mnenja, sklepa pa niso sprejeli.
Znova je zatrdila, da je agencija delovala zakonito. "Dobili smo pravno mnenje službe vlade za zakonodajo, v katerem je izrecno napisano, da je agencija pristojna za to. Mi smo seveda predhodno tudi tako menili, ampak vendarle smo želeli imeti še dodatno tolmačenje s strani te službe in smo ga tudi dobili," je poudarila.
Glede ekonomskih razlogov pa je pojasnila, da dokler država ne sprejme odločitve o tem, kako naprej s to banko, je najbolj gospodarno, da ohrani večinski lastniški delež. "In takoj ko bo državni zbor sprejel strategijo, takrat se bo vedelo, kaj in kako z banko naprej," je še povedala.
Predsednik vlade Pahor razmišljanja Radićeve o zamenjavi upravnega odbora in nadzornega sveta agencije ni podprl. Po njegovih besedah bi vlada s poseganjem v odločitve agencije povzročila veliko zmedo tako na domačem kot na tujih finančnih trgih.
Poleg tega je bil z ustanovitvijo agencije po njegovem mnenju narejen revolucionaren korak. "Agencija ima seveda nekaj otroških bolezni, ki jih ne pripisujem upravi in ne nadzornemu svetu. So na nek način posledica dejstva, da smo radikalno spremenili način upravljanja s kapitalskimi deleži države," je še pojasnil ob obisku vodje skupine socialistov v Evropskem parlamentu Martina Schulza v Ljubljani.
Dokapitalizacija NKBM se bo nadaljevala med 20. in 26. aprilom, ko bodo ostale delnice vplačali še institucionalni vlagatelji, tako da se bo banka kapitalsko okrepila z do 104,3 milijona evrov.
V NKBM nameravajo pridobljena sredstva uporabiti za nadaljnjo podporo slovenskih podjetij in za še intenzivnejše izvajanje strategije rasti skupine, del prihodkov pa bo namenjen tudi za izpolnjevanje novih kapitalskih zahtev.
Praga uspešnosti dokapitalizacije niso določili, trgovanje s ponujenimi delnicami na Ljubljanski in Varšavski borzi pa naj bi se začelo 6. maja.
