Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je ob predstavitvi poročila poudarila, da je eden njenih glavnih ciljev zagotoviti, da bodo ljudje v Evropi varni pred kriminalom in terorizmom, a tudi pred pretiranim poseganjem v njihovo zasebnost.
V poročilu so opisane izkušnje, pridobljene po sprejetju direktive o hrambi podatkov leta 2006. Direktiva je bila sprejeta kot odziv na krvave teroristične napade v Madridu leta 2004 in Londonu leta 2005 ter s tem povezane varnostne izzive.
Sklepna ugotovitev poročila je, da ima hramba podatkov pomembno vlogo pri zaščiti javnosti pred posledicami hudih kaznivih dejanj, saj omogočajo učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj, hranjeni podatki pa so odločilni dokazi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj.
Vendar pa direktiva ni bila na enak način prenesena v nacionalne zakonodaje vseh držav članic, opozarjajo v Bruslju. Razlike med njimi po navedbah Evropske komisije povzročajo težave ponudnikom telekomunikacijskih storitev.
Poleg tega direktiva sama po sebi ne zagotavlja, da se podatki hranijo, obnavljajo in uporabljajo popolnoma v skladu s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. V nekaterih državah članicah so sodišča zato razveljavila zakonodajo za prenos direktive.
Evropska komisija bo zato sedaj v posvetovanju s policijo, sodnimi organi, gospodarsko panogo, organi za varstvo podatkov in civilno družbo pregledala veljavna pravila o hrambi podatkov, nato pa predlagala izboljšani pravni okvir, predvidoma še letos.
