"Slovenija je večkrat poudarila, da se v pogledu ADP šteje za naslednico Jugoslavije. Moja teza je samo ta, da če je tako in ker je pogodba formalni akt, je treba to nasledstvo formalizirati z notifikacijo sukcesije. Da ne bo nejasnosti. Odprava nejasnosti je tudi glavni učinek, za katerega se mi zdi, da je lahko koristen. Kot veste, predsednik republike v našem sistemu nima izvršnih pooblastil. Moje stališče je znano in javno povedano. Vlada pa temu stališču v svojih presojah ne sledi," je še dejal predsednik države, ki bo v torek in sredo na uradnem obisku v Sloveniji gostil avstrijskega predsednika Heinza Fischerja.
Glede pogajanj, ki potekajo med avstrijsko vlado, avstrijsko Koroško in slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in naj bi se nadaljevala prihodnji teden, je slovenski predsednik še opozoril, da je sta s slovenske perspektive odločilnega pomena 7. člen ADP in praksa avstrijskega ustavnega sodišča, "ki je določila pot za uresničitev tega člena pri dvojezičnih topografskih napisih".
"To je številka ena. Številka dve pa so pogajanja med predstavniki treh slovenskih organizacij s Koroškega in avstrijskimi organi, se pravi z zvezno in deželno vlado. Ta pogajanja so stvar avtonomne odločitve koroških Slovencev in njihovih partnerjev na strani avstrijske države in koroške dežele. Kar zadeva 'točko številka dve', je tako, da če se bodo te tri slovenske organizacije strinjale z neko rešitvijo, bo to sprejemljivo tudi za Slovenijo. Navsezadnje je manjšina v vprašanjih njenih pravic in izpolnitve državne pogodbe avtonomen subjekt. To so osnovna stališča, ki jih imamo. Slovenija v teh pogajanjih ne sodeluje."
Za Slovenijo bo po Türkovih besedah glede teh pogajanj sprejemljivo, če bodo "manjšinske organizacije našle kompromisno formulo o sodelovanju z državnimi oblastmi in bodo vse tri z njo soglašale". Ob tem je še opozoril, da "vsiljene rešitve prav gotovo ne bi bile dobre".