Finančni ministri in guvernerji centralnih bank 187 držav članic IMF in Svetovne banke so spomladanska srečanja sklenili z zasedanjem 24-članskega mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) in razvojnega odbora IMF in Svetovne banke.
IMFC je pozval k sodelovanju in usklajenemu nastopu pri ohranjanju okrevanja svetovnega gospodarstva in v boju proti izzivom, kot so naraščajoči pritiski inflacije v razvijajočih se državah ter višje cene surovin.
Odbor je poudaril tudi pomen ustvarjanja delovnih mest ter opozoril na težave po potresu na Japonskem ter razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu in severu Afrike. Glede trdnosti finančnega sektorja pa meni, da je potreben napredek pri nadzoru nad pretiranimi tveganji in finančnimi regulacijami.
IMFC glede nadzorne vloge IMF ni sprejel odločitev in je zadevo preložil na naslednje srečanje jeseni v Washingtonu. Takrat pričakuje konkretne predloge, med drugim identifikacijo tveganj ter nadzor nad državami, ki predstavljajo sistemska tveganja.
Prav tako ni bilo konkretnega dogovora niti o kapitalskih tokovih niti o likvidnosti na svetovnih trgih. Odbor je priznal, da države v razvoju ogrožajo rast cen nafte in surovin, s čimer se je treba ukvarjati.
Kasneje se je sestal Razvojni odbor IMF in Svetovne banke, ki je prav tako pozdravil znake okrevanja svetovnega gospodarstva, obenem pa izrazil zaskrbljenost zaradi rasti cen energije in hrane, ki ogrožajo predvsem države v razvoju.
Razvojni odbor pozdravlja pravočasno angažiranost Svetovne banke na severu Afrike in Bližnjem vzhodu, med drugim s podporo ustvarjanju delovnih mest. Pozdravil je tudi nadaljevanje pomoči za Haiti in poseben sistem za hitro ukrepanje v podobnih naravnih nesrečah.
Razvojni odbor se je ponovno zavezal k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, posebej pa se je odzval na problem naraščanja cen hrane. Svetovno banko je pozval, naj išče nove rešitve za utrjevanje kmetijske proizvodnje, trgovine in dostopa kmetov do trgov, pri čemer Afrika potrebuje posebno pozornost.
Spomladansko zasedanje IMF in Svetovne banke je tokrat minilo brez večjih protestov. Na srečanju pa so bile bogate države, med drugim ZDA, izpostavljene številnim kritikam zaradi visokih javnih dolgov in ohlapne monetarne politike, ki pri razvijajočih se državah v globalni ekonomiji povzročajo višjo inflacijo.
Skupina gospodarsko najpomembnejših držav G20, ki je po letu 2008 od skupine najbogatejših (G7) prevzela vodilno vlogo pri določanju svetovne finančne politike, se je sredi tedna dogovorila o samonadzoru zaradi preprečevanja podobnih kriz, kot je bila zadnja leta 2008. Do jeseni naj bi izdelale mehanizem, s katerim bi se brez sankcij opozarjale na to, kaj je treba storiti, da katera od njih ne bi ogrozila globalne ekonomije.
Skupina G7 je požela pohvale zaradi hitrega ukrepanja na trgu valut, potem ko je grozila podražitev japonske valute zaradi naravne katastrofe sredi marca. Vendar so razmerja moči v svetovnem gospodarstvu, kot kaže, za vselej spremenjena.