Agencija meni, da nesodelovanje države pri dokapitalizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in s tem bistveno zmanjšanje deleža države po ponujeni ceni osem evrov na delnico, ekonomsko ni upravičeno.
Opustitev ustreznega ukrepanja zaradi dejstva, da strategija za upravljanje z državnimi naložbami še ni sprejeta, lahko družbam, kjer ima država naložbe, in interesom države povzroči nepovratno škodo, so poudarili na agenciji. Dokapitalizacija NKBM po njihovem mnenju sodi med take primere.
Ker v proračunu niso predvidena finančna sredstva za dokapitalizacijo druge največje slovenske banke, je agencija svojo prednostno pravico prenesla na podjetja v državni lasti.
Prednostna pravica se lahko prenaša na družbe z omejeno odgovornostjo, ki so v 100-odstotni državni lasti in imajo razpoložljiva sredstva oziroma neizkoriščen posojilni potencial, ki še ni vezan na projekte v teku, imajo več kot 70 odstotkov kapitala v bilančni vsoti in imajo načeloma dolgoročni naložbeni interes ali so že v poslovnem sodelovanju na področju kapitalskih naložb z NKBM.
Na podlagi teh kriterijev bodo tako Gen Energija, Pošta Slovenije in Elektro Slovenija (Eles) sodelovali v dokapitalizaciji. Na agenciji namreč ocenjujejo, da gre za kapitalsko močna in dobičkonosna podjetja, ki imajo prosta denarna sredstva in neizkoriščen kreditni potencial, ki ni vezan na že obstoječe razvojne projekte, zato jim vplačila v NKBM ne predstavljajo bistvene obremenitve za tekoče poslovanje.
V danes objavljenih stališčih v zvezi z dokapitalizacijo NKBM, v katerih so podrobneje predstavili argumente v prid potrebi po ohranitvi večinskega lastniškega deleža države v banki, so na agenciji zapisali, da lahko za takšna kapitalsko močna državna podjetja nakup delnic NKBM pomeni dobro naložbeno priložnost.
Poteza agencije je razburila ministrico za gospodarstvo Darjo Radić, ki je zato zahtevala tudi sestanek pri premieru Borutu Pahorju. Zavzela se je za to, da bi DZ predlagali zamenjavo vodstva agencije.
Radićeva namreč meni, da vodstvo ni kompetentno, s to odločitvijo glede dokapitalizacije NKBM pa da je obšla voljo lastnika, saj je vlada prejšnji teden tovrstni predlog zavrnila. Meni, da ni naloga teh družb kupovati delnice bank in da morajo skrbeti za svoje naložbe. Radićeva je izpostavila Gen Energijo in predvidene investicije krške nuklearke v elektrarno v Brestanici.
Gen Energija in Pošta Slovenije bi po navedbah ministrice za dokapitalizacijo NKBM namenili po 20 milijonov evrov, Eles pa sedem milijonov evrov.
Radićeva je povedala, da se bodo pogovori o delu agencije nadaljevali prihodnji teden.
Iz NKBM pa so danes sporočili, da so po dveh tednih predstavitev po evropskih finančnih središčih zelo zadovoljni z odzivom potencialnih institucionalnih investitorjev. Slednji so namreč že izkazali interes za nakup celotnega svežnja ponujenih delnic.
Potencialni institucionalni investitorji in vlagatelji pa so ob tem izrazili nekaj pomislekov glede mešanih signalov, ki jih v zvezi z NKBM pošilja predstavnik največjega lastnika.
Delnice NKBM so sicer do vključno ponedeljka še dostopne delničarjem, ki lahko uveljavljajo prednostno pravico, med 20. in 26. aprilom pa bodo lahko delnice vpisali in vplačali še institucionalni vlagatelji.
S sredstvi, ki jih bo NKBM zbrala z dokapitalizacijo, bo ta zagotovila nadaljnjo podporo poslovnim načrtom in projektom slovenskih podjetij, še intenzivnejše izvajanje strategije rasti skupine in s tem utrjevanja njenega tržnega položaja v Sloveniji in tujini, del prihodkov pa bo namenjen tudi za izpolnjevanje novih kapitalskih zahtev za banke.
Ob tem je predsednik uprave Matjaž Kovačič opozoril, da je za banko najpomembnejša primerna finančna kondicija, vključujoč kapitalsko ustreznost in mednarodni ugled. Glede na to, da je bila NKBM sposobna zbrati s strani mednarodnih investitorjev celotno ponujeno emisijo in ne potrebuje državne pomoči je to po njegovem veliko priznanje za banko in pomembno dejstvo za Slovenijo.
V banki pa so zavrnili oceno agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami države, da bi morebiten padec državnega lastništva povzročil takojšnje plačilo dolgoročnih kreditov tujih kreditorjev. Kot je ob tem pojasnil član uprave NKBM Andrej Plos, ima banka med vsemi dolgoročnimi krediti tujih kreditorjev le dva, pri katerih je bil eden izmed pogojev državno lastništvo nad 50 odstotkov.
"Kredita sta po obsegu bistveno nižja kot je navedeno v stališču agencije in bosta skladno z načrtom poplačana do konca leta, glavnina (85 odstotkov) v maju, preostanek pa decembra letos. NKBM nima sklenjenega niti enega drugega kredita s klavzulo večinskega državnega lastništva, omenjena dva kredita pa v ničemer nista pogojena s postopkom dokapitalizacije in za banko ne prestavljata nikakršnega likvidnostnega pritiska," je zatrdil Plos.
Bilančna vsota skupine NKBM je konec leta 2010 znašala 5,866 milijarde evrov in je za 81 milijonov evrov oz. za 1,4 odstotka večja kot konec leta 2009. Dobiček skupine iz rednega poslovanja pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 101 milijon evrov, čisti dobiček pa 11,5 milijona evrov.
