Prvi cilj agencije v zvezi z dokapitalizacijo NKBM je ohranitev vrednosti državne naložbe v banki. Kot poudarjajo v agenciji, ima država v NKBM večinski delež (v neposredni lasti ima 41,5 odstotka družbe, skupaj s Kadom in Sodom pa preko 51 odstotkov) in s tem prevzemno premijo.
V agenciji trdijo, da gre za občutno vrednost oziroma občuten presežek vrednosti delnice večinskega lastnika v primerjavi z manjšinskim delničarjem, zato je treba z vidika ohranjanja vrednosti državnega premoženja s to presežno vrednostjo ravnati z največjo možno skrbnostjo. "Opustitev dokapitalizacije in s tem posledična izguba vrednosti bi bila v primeru NKBM občutna," so prepričani.
Drugi cilj agencije pri dokapitalizaciji druge največje slovenske banke je zagotovitev stabilnosti banke. Prepričani so, da državno lastništvo pomeni dodatno kakovost za banko, predvsem z vidika varnosti banke in mednarodnih bonitetnih ocen, kar v dokapitalizacijskem prospektu navaja tudi vodstvo banke.
To po navedbah agencije pomeni, da večje ali večinsko državno lastništvo banke povečuje kreditno boniteto banke in s tem omogoča boljše pogoje financiranja za banko na kapitalskih trgih.
Cilj agencije pri dokapitalizaciji je tudi stabilnost slovenskega finančnega sistema, katerega pomemben del je NKBM kot druga največja banka, lastnica Poštne banke Slovenije, polovična lastnica Zavarovalnice Maribor in lastnica drugih finančnih družb.
Prepričani so, da v primeru kasnejše prodaje banke večinsko lastništvo državi poleg večjega izplena omogoča tudi večji nadzor nad postopkom prodaje oziroma nad potencialnim prevzemnikom banke v skladu z njenimi strateškimi interesi.
Agencija bo pripravila predlog modela privatizacije NKBM in ga vključila v predlog strategije upravljanja kapitalskih naložb, ki jo bo pripravila do 30. junija.
Agencija želi poleg tega preprečiti hujšo škodo, ki bi jo prineslo nenadno unovčenje dolgoročnih posojil tujih upnikov banke.
Sklicuje se na podatke, da obstaja 406 milijonov evrov in 42,6 milijona švicarskih frankov dolgoročnih posojil, ki jih je najela banka in ki imajo kot enega izmed pogojev za odobritev kredita navedeno državno lastništvo banke (med deleži se omenjajo 51 in 50 odstotkov, 50 odstotkov plus ena delnica, 40 odstotkov, 25 odstotkov).
Padec državnega lastništva pod navedene odstotke ima lahko v skladu z navedbami banke za posledico, da upniki banke zahtevajo takojšnje plačilo omenjenih kreditov, pravijo na agenciji. Ker je obseg teh posojil na ravni celotnega kapitala banke oziroma skoraj desetine bilančne vsote, bi taka zahteva lahko po prepričanju agencije pomenila resen likvidnostni pritisk na banko in na poslovanje banke.
"Za agencijo kot odgovornega lastnika je tak scenarij nesprejemljiv in se čuti dolžno, da ga prepreči z vsemi zakonitimi sredstvi," so bili jasni.
Nesodelovanje obstoječih delničarjev v prvem krogu dokapitalizacije pomeni po trditvah agencije tudi tretjinsko redčenje obstoječih delničarjev ob hkratnem več kot četrtinskem zmanjšanju vrednosti delnic glede na tržno ceno pred dokapitalizacijo.
"To pomeni, da obstoječi delničarji, tako država kot tudi mali delničarji, v omenjeni dokapitalizaciji že v začetku izgubijo polovico svoje vrednosti," opozarjajo.
Po drugi strani pa cena delnice, ki predstavlja le 0,5 knjižne vrednosti po mnenju agencije pomeni relativno ugoden nakup delnic banke za potencialne investitorje. V podjetjih v državni lasti obstaja vrsta kapitalsko izjemno močnih in dobičkonosnih podjetij, ki imajo sorazmerno velika prosta denarna sredstva in neizkoriščen posojilni potencial, ki ni vezan na že obstoječe razvojne projekte, so prepričani.
"Predvsem za podjetja z daljšim naložbenim horizontom, ki jim zneski naložbe ne predstavljajo bistvene obremenitve za tekoče poslovanje, tak nakup lahko pomeni dobro investicijsko priložnost," še pravijo na agenciji.
