Državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin je med v predlogu novele predvidenimi spremembami izpostavil ustanovitev direkcije za javni potniški promet, katere namen je zagotovitev večje samostojnosti, učinkovitosti in kakovosti pri opravljanju nalog sistema gospodarske javne službe potniškega prometa. Obenem bi z direkcijo dosegli tudi bolj racionalno rabo proračunskih sredstev, saj bi prišlo do združitev kadrov iz različnih organov, je dodal.
Prav tako novela uvaja 30-dnevni plačilni rok, institut plačila solidarnega dolžnika in sankcijo ob neupoštevanju določitve tega roka, je povedal Jakomin in dodal, da bo vlada na ta način avtoprevoznike razbremenila problema plačilne nediscipline.
Še en pomemben sklop sprememb je neposredna podelitev javnih pooblastil za dodeljevanje licenc in dovolilnic Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Po besedah predstavnika državnega sveta Darka Frasa državni svet predlog novele podpira. V zvezi s predlaganim 30-dnevnim plačilnim rokom pa je Fras vendarle opozoril na pripombo zakonodajno-pravne službe DZ, da predlagatelj novele ni navedel dovolj utemeljenih razlogov za sprejem dodatnih ukrepov zgolj za reševanje plačilne nediscipline v avtoprevozništvu in da bi bilo treba zato predlagano ureditev dodatno pretehtati z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom.
Da je takšna vzpostavitev 30-dnevnega plačilnega roka neustavna, je izpostavila tudi izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. Povedala je, da obžaluje razmere, v katerih so se znašli avtoprevozniki, da pa je v krizi celotno gospodarstvo in da bi si zato v njihovi zbornici želeli, da država tako kot avtoprevoznike denimo podpre tudi gospodarski sektor. S tem se je strinjala tudi izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije Mija Lapornik.
Predsednik Avtoprevozniške zbornice Lojze Rehar je obe govornici zavrnil, češ da GZS in TZS zagovarjata parcialne interese. Navedel je, da je v Sloveniji registriranih 25.000 gospodarskih vozil, pri čemer pogoji za avtoprevoznike v Slovenji niso dobri.
Od konca leta 2006 je propadlo 6800 avtoprevoznikov, ga je dopolnil predsednik sekcije avtoprevoznikov pri OZS Andrej Klobasa. Spomnil je še, da mora avtoprevoznik, medtem ko čaka na naročnikovo poplačilo, plačati gorivo, cestnine, zavarovanje, zaposlene.
Avberškova je sicer opozorila tudi, da morata biti prometno ministrstvo in DZ pri sprejemanju tega zakona previdna, da v GZS pričakujejo upoštevanje svojih pripomb in odgovore nanje, ne pa, da bo zakon sprejet na hitro, saj bi bil lahko potem tako neuspešen, kot je po njenem mnenju zakon o preprečevanju zamud pri plačilih.
Namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik je na tem mestu poudaril, da rešitve, ki jih vsebuje novela, niso od danes, temveč so posledica dolgotrajnega preučevanja rešitev, kot jih poznajo evropske države.
Beseda je tekla tudi o nadzoru nad dovolilnicami, ki naj bi bil prenesen na gospodarske subjekte. To je nesprejemljivo, saj ti ne morejo prevzeti takšne odgovornosti, je menila Lapornikova. Poleg tega bi to zanje pomenilo nove administrativne ovire, dodatno usposabljanje kadrov, prerazporeditve, visoke stroške, je dodala. TZS in GZS se zato zavzemata za uvedbo informacijske podpore, ki bi omogočila učinkovito neposredno preverjanje posamezne dovolilnice preko spletne povezave na carinski upravi ali na prometnem ministrstvu.
Rehar pa je izrazil prepričanje, da bi morala javno pooblastilo za dodeljevanje licenc in dovolilnic prejeti kakšna neodvisna institucija, ne pa GZS in OZS.
Odbor naj bi predlog novele - od njenega sprejetja v DZ naj bi bila odvisna tudi usoda državljanske nepokorščine obrtnikov - po nujnem postopku znova obravnaval 6. maja.
