Do približno 10.30 danes je svoje obveznosti prijavilo 15.600 poslovnih subjektov v skupni vrednosti več kot milijardo evrov, je za STA povedala direktorica Ajpesa Romana Logar.
V prvem obveznem pobotu medsebojnih obveznosti podjetij, ki ga bo danes izvedel Ajpes, morajo v skladu s pred kratkim uveljavljenim zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih sodelovati vsi dolžniki, ki zamujajo s plačilom svojih obveznosti.
Zakon določa, da mora dolžnik po nastanku zamude prijaviti denarno obveznost v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. Pobote bo zaenkrat izvajal Ajpes, in sicer praviloma vsak drugi petek v mesecu, pozneje pa namerava vlada izvajalca izbrati na javnem razpisu.
Medtem ko je vlada prepričana, da bo obvezen večstranski pobot zmanjšal zadolženost vseh sodelujočih, pa v gospodarstvu opozarjajo, da bo še poslabšal likvidnost podjetij.
Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Alenka Avberšek je danes za STA povedala, da pripravljalci zakona GZS niso poslušali pri argumentaciji, kje in zakaj se bo zatikalo pri obveznem pobotu, da bo pobot zmanjšal in ne povečal likvidnost, da časa za pripravo na vključevanje v obvezni pobot ni dovolj in da se je gotovinski tok ustavil.
Na težave po besedah Avberškove opozarjajo tudi številni računovodski servisi, ki opravljajo storitve za približno 75 odstotkov malih podjetij. "Ti so sploh v zraku, ker po tem, ko so oddali zaključne račune, enostavno ni bilo dovolj časa, da bi prilagodili informacijske sisteme in da bi od svojih strank poknjižili obveznosti. Nočejo prevzemati odgovornosti za to, da se njihove stranke ne bodo pravočasno vključevale v pobot," je pojasnila Avberškova.
Nezadovoljni so tudi člani GZS. "Grozijo nam z izstopi iz prostovoljnega članstva, ker ne dosegamo tega, kar so pričakovali - da bomo vsaj začasno ustavili ta obvezni pobot ali ga preložili na kasnejši rok ali vsaj dosegli, da zadeva ne bo sankcionirana," je dejala. GZS sicer še vedno upa, da bodo z Ajpesom in ministrstvom za finance ali kako drugače dosegli normalizacijo stanja. "Nikakor nočemo podpihovati stanja, kakršno je," je zagotovila.
Avberškova upa, da bodo doživeli primeren odziv, če ne bo šlo drugače, pa bodo prihodnji teden pripravili posvet ali gospodarstvenikom kako drugače omogočili, da dobijo odgovore na številna vprašanja. "Telefoni močno zvonijo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer obrtniki, ki so te zakone v bistvu sprožili, sami ugotavljajo, da je ta zakon katastrofa, da se podaljšujejo plačilni roki, da ni denarnega toka, da niso sposobni prijavljati v pobot," je dejala.
Na ocene, ali je bil prvi obvezni pobot uspešen, bo treba počakati do ponedeljka ali torka, je še dejala Avberškova in opozorila, da pobot niti administrativno določeni roki ne bodo nadomestili izvirnega greha nastalih razmer - pomanjkanja denarja in poslov.
Gospodarstvo zahteva, da se pravila izvajanja večstranskega pobota ponovno preverijo in uskladijo s strokovno javnostjo, in sicer tako, da se opredeli realne roke naslednjih obveznih pobotov, ustrezen zamik med nastankom zamude in prijavo v obvezni pobot ter najmanjši znesek obveznosti, ki je predmet pobota.