Sklad je kazensko ovadbo vložil na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Predmet kazenske ovadbe so ravnanja odgovornih oseb na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - ministra Svetlika in svetovalca v sektorju za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na ministrstvu Grajfonerja, ki sta vodila upravne postopke in odločala o upravnih zadevah v primeru pridobivanja soglasja k pokojninskemu načrtu Sop.
Sop je v letih 2007 do 2010 na ministrstvo za delo petkrat vložil vlogo za pridobitev soglasja k pokojninskemu načrtu, ki jo je ministrstvo vsakič zavrnilo. Sop je zaradi tega v zadnjih štirih letih vložil pet tožb proti ministrstvu. Vseh pet tožb je tudi dobil, upravno sodišče je petkrat iz istih razlogov odpravilo odločbo ministrstva, nazadnje konec marca.
Sodišče je namreč vsakič ugotovilo, da je ministrstvo določbo 4. odstavka 385. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanaša na aktuarsko potrditev pokojninskega načrta, razumelo preširoko. Sodišče je na štirih straneh podalo jasno pravno mnenje, da aktuarska potrditev pokojninskega načrta obsega le preverjanje določb pokojninskega načrta, ne pa kapitalske ustreznosti Sop kot celote.
Na skladu menijo, da sta se Svetlik in Grajfoner kljub temu, da sta bila seznanjena s to zavezujočo pravno razlago sodišča, odločila, da zavestno kršita določila omenjenega člena in 4. odstavka 64. člena zakona o upravnem sporu, ki pravi, da je pristojni organ pri izdaji odločbe vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek.
Z neupoštevanjem stališča sodišča sta skladu pri pridobivanju pokojninskega načrta postavila take pogoje, ki jih zakon sicer ne določa. Zaradi tega sta po mnenju Sop izpolnila znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.
Ministrstvu se je, kot navaja sklad, v svojih odločbah sklicevalo na mnenje Agencije za zavarovalni nadzor in je kot razlog zavrnitve navedlo zgolj nezadostno kritno premoženje, ki pa se nanaša na vzajemni poklicni pokojninski sklad. Sop, ki je zaradi zgodovinskih razlogov pravna oseba sui generis, pa zadostnega kritnega premoženja v tem skladu nima in ga tudi ne bo imel, dokler država ne bo izplačala svojih obveznosti do upokojencev, za katere je Sop do leta 2000 namesto nje izplačeval pokojnine, pojasnjujejo v skladu.
Poleg tega bi se v primeru pozitivno rešenega soglasja pokojninski načrt izvajal ločeno na posebnem skrbniškem in transakcijskem računu, ločeno od vzajemnega poklicnega pokojninskega sklada, za katerega zaradi ravnanj države SOP nima zadostnega kritja.
"Glede na to, da je v vseh petih primerih sodišče odločalo o popolnima istih zadevah in je dalo vsakič identično sodbo, menimo, da uradni osebi v okviru svoje funkcije na ministrstvu nista imeli namena odločati v skladu z jasnim pravnim mnenjem sodišča in zakonskimi določili," je razloge za vložitev kazenske ovadbe pojasnil predsednik uprave Sop Bojan Jean.
