c S

V Beogradu v okviru nasledstva prvi sestanek o arhivih

15.04.2011 08:09 Beograd, 15. aprila (STA) - Deset let po podpisu sporazuma o nasledstvu se bodo danes v Beogradu na prvem srečanju sestali direktorji arhivov držav naslednic nekdanje Jugoslavije, ki so pooblaščeni predstavniki držav za pogovore o vprašanju arhivov. Iz Slovenije se bo srečanja udeležil direktor Arhiva Republike Slovenije Dragan Matić.

Kot je Matić pojasnil za STA, bodo govorili o uresničevanju priloge D sporazuma o nasledstvu, ki zadeva arhive, vendar od sestanka ne gre pričakovati veliko, saj bodo šele začeli z delom. Govorili bodo o tehničnih podrobnostih uresničevanja priloge, o identifikaciji arhivskega gradiva in dostopu do njega.

Do sestanka prihaja šele sedaj, čeprav sporazum o nasledstvu, ki je bil podpisan 29. junija 2001, v veljavo pa je stopil 2. junija 2004, določa, da se predstavniki držav, pristojni za arhive, sestanejo v treh mesecih od začetka veljave sporazuma in sprejmejo ukrepe za uresničitev priloge D.

Sestanek je pripravila Srbija na podlagi dogovora visokih predstavnikov za vprašanja nasledstva, ki je bilo septembra 2009. Visoki predstavniki naj bi se sicer predvidoma znova sešli konec tega meseca, 27. in 28. aprila v Beogradu.

Del arhivskega gradiva nekdanje skupne države se nahaja v državah naslednicah, večina pa v skupnem arhivu v Beogradu. V srbski prestolnici sta diplomatski in vojaški arhiv, arhivi zveznih institucij, kot je arhiv Narodne banke Jugoslavije, Arhiv SFRJ, filmski arhiv in še mnogi drugi arhivi iz obdobja SFRJ.

Kot je za STA pojasnil visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec, bi morali biti arhivi v skladu s sporazumom o nasledstvu neovirano dostopni že z dnem podpisa sporazuma, a v praksi temu ni tako, saj se pri obdelavi arhivov oziroma dostopu do njih s strani Srbije pojavljajo različne ovire, tako tehnične kot politične narave.

Pri delitvi arhivskega gradiva sicer velja načelo provenience, kar pomeni, da se gradivo vrne tisti državi, na ozemlju katere je nastalo. Preden pride do delitve, pa je treba najprej identificirati arhivsko gradivo, ki naj bi se vračalo državam, in gradivo, ki bo kot skupna dediščina ostalo v Beogradu.

V arhivih v Beogradu se hranijo dokumenti nekdanje skupne države od 1. decembra 1918 do 30. junija 1991. V t.i. diplomatskem arhivu, torej arhivu zunanjega ministrstva, med drugim hranijo originale mednarodnih pogodb, kot je npr. Osimski sporazum s spremljevalnimi gradivi in zemljevidi, ki ga bo Slovenija potrebovala v postopku arbitraže o meji s Hrvaško.