Posebna delovna komisija je v 90 strani dolgem poročilu analizirala podatke o obsegu poslovanja in prostega prometa z nepremičninami (gozdovi, kmetijskimi zemljišči, stanovanji, stanovanjskimi hišami, stavbnimi zemljišči...) na območjih zahodne Slovenije, ki so lahko bila izpostavljena določenim težavam na prostem nepremičninskem trgu, je na novinarski konferenci povedal minister za pravosodje Aleš Zalar. Komisija je podatke analizirala za daljše časovne obdobje.
"Iz poročila izhaja, da so ta območja občasno lahko izpostavljena resnim tveganjem, da so lahko bolj ranljiva, kot so nekatera druga območja v Sloveniji, ko gre za vprašanje prostega trgovanja z nepremičninami, zato je vlada sklenila, da sprejme vrsto ukrepov," je povedal minister.
Ti ukrepi imajo tri cilje - v bodoče preprečiti motnje na nepremičninskem trgu, preprečiti nedovoljene posege v prostor in zagotoviti večjo usklajenost nacionalne in lokalne politike pri prostorskem načrtovanju. "Zelo pomembno je, da gre za ukrepe, ki so po svojih učinkih nediskriminatorni, kar pomeni, da so v skladu ne le z nacionalnim pravnim redom, ampak tudi pravnim redom EU," je povedal Zalar. Vlada zato zanje ne potrebuje posebnega dovoljenja Bruslja.
Ukrepi se nanašajo na več ministrstev. Ministrstvo za okolje in prostor mora vladi v treh mesecih predložiti predlog projekta ustanovitve kraškega regijskega parka skladno z resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, kar je po besedah Zalarja verjetno eden ključnih ukrepov. Ministrstvo za okolje mora prav tako v treh mesecih vladi predložiti poročilo o izvajanju skupnega čezmejnega projekta Italije in Slovenije, ki se imenuje Kras - Carso.
Ministrstvo za okolje mora v 14 dneh vladi predložiti tudi spremembe zakona o prostorskem načrtovanju, v katerem bo določen skrajni rok, v katerem morajo občine predložiti občinske prostorske načrte. Raven načrtovanja se bo v skladu s sklepom vlade prestavila na regionalno raven.
Oblikovana bo posebna skupina strokovnjakov, ki bo pripravila izhodišča za ustrezno prostorsko planiranje na regionalni ravni, ki bo za občine zavezujoče. V ta namen bo treba do konca leta verjetno sprejeti spremembe zakona o prostorskem načrtovanju in zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, je pojasnil Zalar.
Ministrstvo za okolje bo opravilo tudi poseben inšpekcijski nadzor nad upravno enoto oz. občino Sežana v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj za gradnjo objektov in spremembami namembnosti zemljišč v obdobju 2005-2009, in sicer v delu, ko dosedanji nadzor tega področja ni zajel. Ministrstvo bo moralo o ugotovitvah poročati vladi.
Ko bo DZ sprejel novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, bo moralo ministrstvo za kmetijstvo prednostno pripraviti implementacijo zakona, zlasti v delu, ki se nanaša na varstvo kmetijskih zemljišč. Omenjeno ministrstvo bo moralo preučiti tudi potrebo po spremembi zakona o gozdovih v delu, ki se nanaša na predkupno pravico države.
Ministrstvo za finance mora do konca letošnjega leta pripraviti dopolnitve zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, kar bo omogočilo evidentiranje poslov, ki so obdavčeni z DDV. "To je pomembno zato, da bomo imeli celovit pregled nad vsemi posli v zvezi z nepremičninami, tudi tistimi, v katere so vključene osebe, ki niso državljani Slovenije," je dejal Zalar.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bo moral razvojno strategijo prilagoditi tako, da bo kmetijska zemljišča in gozdove kupoval v razširjenem obmejnem pasu. Ta se bo razširil z 1,5 kilometra na deset kilometrov. Razširitev bo veljala za celotno državo. Če bo sklad kmetijskih zemljišč pri realizaciji predkupne pravice potreboval dodatna finančna sredstva, jih bo vlada zagotovila, po potrebi že letos.
Ministrstvo za okolje mora ob tem vsakih šest mesecev vladi poročati o realiziranem prometu z nepremičninami in cenami nepremičnin v obmejnih upravnih enotah. Nekatera od pristojnih ministrstev se morajo po besedah Zalarja sestati tudi z župani vseh obmejnih občin in občin, ki nanje mejijo, da bi se po potrebi dogovorili o dodatnih zaščitnih ukrepih.
Civilni iniciativi Kras in za Primorsko sta konec januarja na vlado naslovili pobudo, naj pri Evropski komisiji še pred iztekom roka 1. maja sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin. Vlada je nato februarja ustanovila medresorsko delovno skupino, ki je preučila možnosti za uvedbo zaščitnih ukrepov, med njimi tudi možnost uvedbe zaščitne klavzule, ki pa bi jo morala odobriti Evropska komisija.
Iniciativi opozarjata na težave, ki so se po vstopu Slovenije v EU pokazale kot resne motnje na trgu nepremičnin in so posledica povečanega povpraševanja po nepremičninah, predvsem s strani tujih državljanov. Cene nepremičnin na Krasu so po njihovih navedbah zaradi povpraševanja predvsem italijanskih kupcev precej narasle, zato si domačini ne morejo več privoščiti nakupa zemljišč. Obenem opozarjajo tudi na nevarnost sprememb etnične sestave občutljivega obmejnega območja.
Vodja Civilne iniciative Kras Robert Rogič je za STA povedal, da so današnjo odločitev vlade sprejeli z mešanimi občutki. "Po eni strani smo s to odločitvijo zelo zadovoljni, saj je to za dve civilni iniciativi, ki sta pripravili vlado do številnih sprememb zakonodaje, velik uspeh. Po drugi strani pa nas zavezuje 12.000 zbranih podpisov pod peticijo za uvedbo zaščitne klavzule, ki so nam s tem poverili mandat, da to poskušamo tudi doseči," je dejal.
V Civilni iniciativi za Primorsko so s sprejetimi sklepi vlade zadovoljni, je za STA povedal Božo Novak. "Vendar smo še nekoliko previdni, dokler ne bomo videli teh sklepov na papirju oziroma da se ti sklepi tudi uresničujejo," je poudaril Novak.
Ob tem je dodal, da so bile v pretežni meri upoštevane zahteve obeh civilnih iniciativ. "Nimamo še uradnega stališča vlade, zato bo potrebno za resnično zadovoljstvo nad narejenim še nekoliko počakati," je dejal Novak.
Rogič je dejal še, da se bodo ob koncu tedna sestali vodilni člani obeh civilnih iniciativ in se dogovorili, kako naprej. O sklepih bodo predvidoma prihodnji teden obvestili javnost.
