Potek usklajevanj in izjavo o stopnji usklajenosti so predstavili na današnji novinarski konferenci. Kot je povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, je zakon s sindikati javnega sektorja usklajen, razen pri štirih členih. Podpisali so tudi izjavo o stopnji usklajenosti.
Postopek usklajevanj se je začel "konfliktno", končal pa s sorazmernim zadovoljstvom obeh strani in tudi nevladnih organizacij, je ugotavljal vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Pojasnil je, da so prvi predlog zavrnili, sledila so zahtevna usklajevanja, ki so se na koncu zožila na nekaj bistvenih vprašanj.
A so tudi ta rešili. Tako po Štrukljevih besedah po tem zakonu ne bo mogoče odtujevati premoženja, ki je državna lastnina (šole, bolnišnice, zdravstveni domovi, ipd); ohranja se sistem organov, ki omogočajo sodelovanje delavk in delavcev pri odločanju; za področja, kjer še nimajo standardov in normativov, pa se določajo roki, v katerih morajo resorji te določiti. Kot pravi Štrukelj, bi zakon po njihovem mnenju moral prispevati k urejanju razmer v javnem sektorju.
Tudi namestnik vodje pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja Borut Jakopin je mnenja, da je bil tokrat socialni dialog na "kar visoki ravni". Zakon je po njegovih besedah z izjemo štirih členov za večino sprejemljiv, čeprav se vsi sindikati niso strinjali - nekateri iz konceptualnih razlogov, drugi zaradi bojazni, da ne nudi zadostne zaščite pred privatizacijo.
Da so bili zadovoljni z dialogom ob pripravil zakonskega predloga, pravi tudi Matej Verbajs, pravni svetovalec zagovorniške enote CNVOS (Zavoda Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). Kot pojasnjuje, je bil v usklajevanjih narejen ogromen napredek in dosežena "precej visoka stopnja usklajenosti".
Zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena naj bi nadomestil zakon o zavodih iz leta 1991. Analiza stanja je po ministričinih besedah namreč pokazala, da sedanji sistemski okvir ni več ustrezen in ne omogoča "optimalne izrabe materialnih in kadrovskih potencialov za dosego ciljev socialne države".
Novi zakon naj bi odpravil nedorečenosti in pomanjkljivosti sedanje ureditve in bo, kot je dejala Pavlinič Krebsova, temelj za reforme na področju javnega sektorja. Posamezni sistemi se bodo morali zakonu prilagoditi najpozneje v treh letih.
V letu 2009 je v Sloveniji delovalo 1495 javnih zavodov s skupno 111.634 javnimi uslužbenci. Zavodi so v tem letu za svoje delovanje dobili 5,3 milijarde evrov skupnih prihodkov, od tega 76,4 odstotka iz javnih financ, 16,8 odstotka od plačil uporabnikov za izvajanje javne službe, 6,7 odstotka pa so ustvarili z dopolnilno oz. tržno dejavnostjo.
