Kot je na seji dejala Angelca Likovič, je največja hiba osnutka, ki je od konca marca v strokovni javni razpravi, da so ga pripravljali isti ljudje kot prejšnjo Belo knjigo. Tako kot Likovičeva tudi Kristijan Lešnik Musek poudarja, da ni bilo opravljene analize, kaj je prinesla devetletka. Po besedah Likovičeve raven znanja pada kljub visokim ocenam, razlike med šolami pa so velike. Da imamo preveč prav dobrih in odličnih ocen v šoli, ki ne odražajo dejanskega znanja, sta prepričana tudi Lešnik Musek in Samo Repolusk.
Člani strokovnega sveta so izrazili tudi nasprotovanje nivojskemu pouku. Kot sta poudarila Jože Duhovnik in Lešnik Musek, ta povečuje socialne razlike med učenci. Janez Mežan pa se ob tem sprašuje, zakaj predlog predvideva različne nivoje pri vseh predmetih na maturi, pouk na različnih nivojih pa samo pri nekaterih predmetih.
Musek Lešnik tudi opozarja, da v predlogu manjkajo številne analize, ki bi pojasnile nekatere odločitve. Ob tem dodaja, da imajo pri nas osnovnošolci več predmetov kot drugje, v predlogu Bele knjige pa ni niti omenjena raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, ki kaže, da se slovenski učenci zaradi šole počutijo najbolj obremenjeni med vsemi evropskimi državami.
Člani strokovnega sveta so izpostavili tudi problem feminizacije v šolstvu, saj deklice številčno prevladujejo in dosegajo boljše uspehe. Po mnenju nekaterih osnutek dokumenta ne ponuja rešitev na tem področju. Janko Kos pa ob tem opozarja še na problem feminizacije učiteljskega osebja, o katerem osnutek po njegovih navedbah ne govori.
Med pozitivnimi rešitvami je Likovičeva izpostavila ureditev jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v predlogu, ure za oddelčno skupnost in uvedbo tujega jezika v drugem razredu. Po mnenju Repoluska je kakovostno napisano tudi poglavje predšolske vzgoje v vrtcih in poglavje o izobraževanju odraslih.
Vodja nacionalne skupine za pripravo Bele knjige Janez Krek je v odgovor na razpravo med drugim poudaril, da je pri pripravi prejšnje Bele knjige, ko je ravno diplomiral, sodeloval le v določenih skupinah in pri tehnični ureditvi knjige, zato je, kot poudarja, ni mogoče pripisovati njemu. Kot pravi, je bil pri pripravi nove Bele knjige problem tudi, kako obsežen dokument pripraviti. Po njegovih besedah namreč ni mogoče vključiti vseh opravljenih analiz, saj bi bil dokument neberljiv.
Čeprav je raziskava pokazala, da so slovenski otroci pri oceni občutka obremenjenosti zaradi šole na visokem mestu v primerjavi z drugimi državami, imajo nasprotno manjkrat težave, ki so znak stresa, pravi Krek. Šola po njegovih besedah ne more delovati po načelu ugodja, saj se mora otrok v šoli srečati z naporom. Kot pravi, je treba doseči družbeno soglasje, kako visoko želimo postaviti pričakovanja in zahteve do otrok. Diferenciacija pouka v osnovni šoli po njegovih navedbah v Beli knjigi ostaja, a je izbira o nivojskem pouku prepuščena posameznim šolam.
V razpravi je bilo sicer slišati tudi pozive, naj se rok za oddajo pripomb na osnutek, ki se izteče konec aprila, podaljša. Po mnenju nekaterih se z novo Belo knjigo ne mudi, ampak jo je treba pripraviti kakovostno. Zato predlagajo, da se v nadaljevanju pripravljalno skupino dopolni s strokovnjaki, ki bodo v času javne razprave podali pripombe.
