Vlada mora nacionalni reformni program v Bruselj predvidoma poslati do 15. aprila. Program vsebuje kratek opis makroekonomskega stanja, glavne ovire za rast ter ukrepe za doseganje zadanih ciljev. Cilj nacionalnega reformnega programa je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo namerava Slovenija doseči z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ.
Nacionalni reformni program opredeljuje cilje do leta 2020. Voditelji EU so namreč junija lani sprejeli novo gospodarsko strategijo Evropa 2020, ki naj bi zagotovila pametno, vzdržno in vključujočo gospodarsko rast in delovna mesta ter nasledila neuspecšno lizbonsko strategijo. Sedaj morajo članice oblikovati in v Bruselj poslati nacionalne programe reform.
Vsi ukrepi za doseganje teh ciljev sodijo v okvir konsolidaije javnih financ. Dinamiko zniževanja javnofinančnega primanjkljaja določa program stabilnosti, ki ga mora Slovenija v Bruselj prav tako poslati aprila. Premier Borut Pahor je v ponedeljek napovedal, da ga bo vlada sprejela danes, vendar pa ta ni na dnevnem redu.
Čeprav gradivo ni javno, je časnik Delo ta teden poročal, da so se vladne napovedi v primerjavi z lanskimi precej poslabšale. Zaradi nižje pričakovane gospodarske rasti bo tako javnofinančni primanjkljaj v letošnjem in prihodnjih dveh letih precej višji, a bo leta 2013 vseeno prišel v okvire pakta o stabilnosti in rasti, torej pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Javni dolg naj bi se po novih ocenah stabiliziral pri 46 in ne pri 42 odstotkih BDP.
Vlada bo danes obravnavala tudi poročilo o projektu izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) s povzetkom osnutka nacionalnega energetskega programa Slovenije za obdobje 2010-2030. Obravnavala bo tudi predlog programa razvoja koprskega pristanišča za obdobje 2011-2015.
