Ko bo haaški sodnik Alphons Orie v petek ob 11. uri začel brati razsodbo v primeru treh hrvaških generalov, bo na Hrvaškem dih zastal mnogim državljanom, ki v Gotovini, Čermaku in Markaču vidijo vojne heroje, ne pa zločincev.
Razsodbo bodo lahko spremljali tudi v živo na velikih zaslonih, ki jih bodo na osrednjem zagrebškem Trgu bana Jelačića postavili pripadniki združenja Stop pregonu hrvaških veteranov. Po nepravnomočno razsodbi bo v zagrebški frančiškanski cerkvi maša za vse umrle veterane.
Že za četrtek je v Zagrebu napovedan shod v podporo trem generalom. Člani veteranskih združenj, ki so blizu vladi, se bodo sprehodili od stadiona, na katerem so leta 1991 ustanovili hrvaško vojsko, do stolnice, kjer bo maša za generale v Haagu in vse veterane domovinske vojne.
Če bo haaško sodišče generalom izreklo dolgoletne zaporne kazni, gre pričakovati množične proteste takoj po odločitvi sodišča, kot tudi v soboto, ko so zborovanje na Trgu bana Jelačića napovedali člani društva hrvaških veteranov 1991-1996 ter nekaj manjših desničarskih združenj, ki niso zadovoljna z odnosom vlade do veteranov.
Vsi organizatorji protestov in shodov so sicer pozvali k "mirnim in dostojanstvenim" protestom ter se vnaprej ogradili od možnih posameznih incidentov, ki bi lahko sledili objavi razsodbe. K ohranitvi treznih glav je preko svojih odvetnikov pozval tudi Gotovina. Sporočil je, da si ne želi množičnih zborovanj, ne glede na to, kakšna bo odločitev sodišča.
Morebiten nenadzorovan izbruh nezadovoljstva veteranov, ki bi lahko bil usmerjen tako proti haaškemu sodišču kot proti vladi, je na torkovem srečanju s predsedniki društev veteranov in žrtev vojne skušala preprečiti tudi premierka Jadranka Kosor.
Obljubila je, da bodo zakon o pravicah veteranov povzdignili na raven ustavnega zakona, kar pomeni, da bo za njegovo spremembo potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Tako bodo dodatno zavarovali pravice veteranov pred morebitnimi odločitvami prihodnje vlade, če bi morda želela zmanjšati pritisk pravic veteranov na državni proračun.
Kosorjeva je poudarila, da protesti ali morebitni neredi ne morejo spremeniti ničesar ter opozorila, da petkova razsodba ne bo pravnomočna. Že pred tem je večkrat izrazila prepričanje, da bo razsodba pravična, da so generali nedolžni in da bodo kmalu na prostosti.
V bran generalom se je postavila Katoliška cerkev na Hrvaškem, ki je prek komisije svoje škofovske konference sporočila, da je haaško sodišče v njihovem primeru spregledalo dejstvo, da je bila Hrvaška žrtev srbske agresije. Škofi so sicer opustili tezo, da v obrambni vojni ni možno storiti vojnih zločinov. Poudarili so, da so se med in po operaciji Nevihta vojni zločini zgodili, da pa je odgovorne treba kaznovati na podlagi zakona in ne politične izbire.
Škofi so napadli pokojnega premiera Ivico Račana in bivšega predsednika Stipeta Mesića zaradi domnevnih napak pri sodelovanju s haaškim sodiščem. Hrvaška je imela tako v času Račana in Mesića kot tudi kasneje težave v pogajanjih z EU prav zaradi nepopolnega sodelovanja s haaškim sodiščem, nenazadnje tudi v primeru dokumentacije o topniških napadih na Knin.
Pred tokratno razsodbo v Haagu se sicer niti predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović ni izognil igranju na nacionalna čustva. Med drugim je tako menil, da ima haaška obtožnica političen značaj. Posebej je oporekal delu, ki govori o "skupnem zločinskem dejanju".
Gotovina, Čermak in Markač so obtoženi, da so avgusta in septembra 1995 oziroma v času med in po operaciji Nevihta sodelovali v skupnem zločinskem dejanju, katerega cilj je bilo etnično čiščenje in trajna odstranitev srbskega prebivalstva iz nekdanje Krajine.
Po poveljniški odgovornosti so obtoženi za smrt več sto srbskih civilistov ter množični požig in izropanje več tisoč hiš na ozemlju, ki so ga hrvaške sile zavzele v štiridnevni vojaški operaciji. Haaško tožilstvo za Gotovino zahteva 27 let zapora, za Markača 23 in za Čermaka 17 let.
Njihovi odvetniki so poudarjali, da je bil množični odhod Srbov načrtovan v Beogradu. Vztrajali so tudi, da so generali nedolžni in da tožilstvo ni uspelo dokazati nobene točke obtožnice.
Na Hrvaškem le redki še vedno trdijo, da med in po operaciji Nevihta ni bilo vojnih zločinov, obenem pa velika večina zavrača obtožbe o skupnem zločinskem dejanju. Šlo naj bi za legitimno vojaško operacijo hrvaške vojske, ki je imela "zeleno luč" mednarodne skupnosti, predvsem ameriške administracije.
Hrvaška doslej ni izvedla postopkov v primeru vojnih zločinov, ki so se zgodili avgusta in septembra 1995, čeprav je bilo za omenjena grozodejstva vloženih več kot tisoč obtožnic proti domnevnim storilcem. Neposredni storilci zločinov iz časa Nevihte so tako še vedno na prostosti.
Hrvaška vlada upa, da ji morebitna kazen za generale ne bo dodatno zamajala stolčka, ki je na trhlih nogah zaradi gospodarske in politične krize. Po mnenju političnih analitikov bo morala vlada razsodbo sprejeti mirno in dostojanstveno. Na podlagi odzivov na odločitev Haaga bodo namreč v Bruslju ocenjevali zrelost Hrvaške za zaprtje ključnega poglavja v pogajanjih z EU - tistega o pravosodju. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz bo maja znova ocenil sodelovanje Zagreba, kar bo pomembno za odločitev o zaprtju tega poglavja.