Lah je na seji odbora DZ za zunanjo politiko v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Jurija (Zares) poudaril, da EU še ni sprožila solidarnostnega mehanizma, ki predvideva, da si članice unije v primeru potrebe razdelijo breme beguncev.
Povedal je še, da je Slovenija sicer sprejela osem beguncev z Malte, vendar jih bo morala, če bo v uniji sprožen solidarnostni mehanizem, sprejeti še več.
Težavo pa predstavlja pomanjkanje ustreznih kapacitet. Čeprav je Slovenija v času vojne v BiH gostila tudi po 60.000 beguncev, so zdaj kapacitete za sprejem beguncev zelo omejene. Lah je povedal, da je v azilnem domu prostor za 200 oseb, v centru za tujce pa za 230.
Zato iščejo dodatne možnosti za nastanitev in po pričakovanjih naj bi seznam pripravili do 22. aprila, ko ga bo obravnavala vlada, je povedal Lah.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu je na seji odbora še pojasnil, da obstajata dve kategoriji ljudi, ki ta čas iz Severne Afrike prihajata v Evropo.
Prva so ljudje, ki prosijo za mednarodno zaščito in so se v glavnem zatekli na Malto. Teh je med 1000 in 2000 in zanje veljajo posebni mehanizmi zaščite. Druga, precej večja skupina pa so ekonomski migranti, predvsem iz Tunizije, ki večinoma prihajajo na italijanski otok Lampedusa, vendar je njihov cilj najpogosteje Francija.
Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina pa je v zvezi s problematiko beguncev opozorila, da sedanji val prebežnikov glede na razmere na severu Afrike zelo verjetno ni zadnji.
