Kot je povedal Žbogar po srečanju ministrov povezave z Mahmudom Džibrilom, ki v okviru libijskega prehodnega nacionalnega sveta opravlja vlogo začasnega predsednika vlade, so se seznanili z načrtom libijske opozicije, kako se bodo stvari odvijale po odhodu libijskega voditelja Moamerja Gadafija in vzpostavitvi prekinitve ognja.
Tako naj bi najprej vzpostavili nacionalni dialog, v katerega bi vključili vse predstavnike opozicijskih skupin. Na podlagi tega dialoga bi nato oblikovali prehodno vlado, v katero bi vključili tudi tehnokrate ter visoke vojaške in policijske oficirje iz sedanje oblasti, saj ne želijo popolne zamenjave celotnega sistema, ampak ohraniti to, kar ni kompromitirano v prejšnjem režimu, je povedal Žbogar in pojasnil, da si želijo tako izogniti izkušnji Iraka po padcu Sadama Huseina.
Po vzpostavitvi prehodne vlade naj bi šest mesecev trajala razprava o oblikovanju ustave, zatem naj bi to ustavo potrdili na referendumu, temu bi sledile parlamentarne volitve in dva meseca za tem tudi predsedniške volitve. Nato pa bi se prehodna vlada razpustila, je po Žbogarjevih besedah pojasnil Džibril.
Sicer pa bi bila Libija demokratična država, osnovana na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic, enakopravnosti žensk in nediskriminaciji, je po Žbogarjevih besedah dejal Džibril. "Sebe in prehodnega sveta ni predstavljal kot predstavnika Libije, ampak nekoga, ki je posrednik med libijskim ljudstvom in zunanjim svetom, kajti opozarjal je, da niso bili izvoljeni, zato so lahko samo posredniki, ne morejo pa predstavljati libijskega ljudstva," je povedal Žbogar.
Džibril je po ministrovih besedah zaprosil EU za ekonomsko pomoč in pomoč pri graditvi demokracije, ko bo vzpostavljena nova oblast. Pri tem je večkrat poudaril, da je predpogoj odhod Gadafija in njegove družine, saj brez tega tranzicije in miru v Libiji ne bo. Če Gadafi ne odide, bi to zacementiralo sedanjo delitev Libije na vzhod in zahod, čemur nasprotujejo. Zato je libijska opozicija po Žbogarjevih besedah tudi zavrnila mirovni predlog Afriške unije (AU), ki te "glavne sestavine rešitve, to je odhoda Gadafija, ni vključeval".
Predlog mirovnega načrta AU med drugim predvideva takojšnjo prekinitev ognja in dialog med vlado in uporniki o politični rešitvi. Gadafi ga je v nedeljo sprejel, opozicija pa ga je zavrnila. Zato se je danes delegacija AU srečala s predstavniki libijskega nacionalnega sveta in jih pozvala k "polnemu sodelovanju, zavoljo višjih interesov Libije". Kot so dodali, je prekinitev ognja nujna, AU pa ostaja zavezana prizadevanjem za dosego rešitve.
Nekdanji libijski zunanji minister Musa Kusa, ki je konec marca prebegnil v Veliko Britanijo, je v ponedeljek sicer menil, da bo "rešitev v Libiji prek demokratičnega dialoga prišla od Libijcev samih". V pogovoru za britanski BBC pa je opozoril, da bi lahko Libija postala "nova Somalija", če bi izbruhnila državljanska vojna. Vztrajal je tudi na enotnosti Libije, ki je po njegovem nujna za rešitev.
Francoski zunanji minister Alain Juppe je bil na drugi strani danes kritičen do vloge zveze Nato v Libiji, kjer zaveznice Francije po njegovem ne igrajo svoje vloge v zadostni meri. Nato bi moral zavzeti odločnejši pristop pri obstreljevanju prorežimskih sil, ki oblegajo mesta v rokah upornikov, je dejal Juppe za francoski radio Info.
Tudi predstavnik libijske opozicije Ali Al Isavi je danes v Luksemburgu pozval h krepitvi prizadevanj mednarodne skupnosti za zaščito civilistov v Libiji. Gadafijeve sile naj bi namreč po njegovih navedbah ubile že 10.000 ljudi, v nasilju pa je bilo ranjenih že 30.000 ljudi, od tega 7000 huje. Poleg tega je 20.000 pogrešanih, je povedal. "Želimo več prizadevanj za zaščito civilistov pred tem nasiljem," je dodal.
Nasilje v Libiji se je tudi danes nadaljevalo. Letala zveze Nato so v okviru operacije Združeni zaščitnik med drugim obstreljevala obrobje mesta Kikla jugozahodno od Tripolija, Gadafijeve sile pa so med drugim obstreljevale mesto Misrata, edino mesto na zahodu države, ki je vsaj delno v rokah upornikov.
Zunanji ministri EU so sicer potrdili tudi nov niz sankcij proti Gadafijevemu režimu; razširili so jih proti dvema osebama in 26 podjetjem, od tega 11 v energetskem sektorju. Šlo naj bi predvsem za poskus, da preprečijo vsakršno financiranje režima z izvozom nafte in zemeljskega plina. Ob tem so ministri v sklepih zasedanja še poudarili, da bodo po potrebi sprejeli dodatne ukrepe za preprečitev financiranja režima.
Skupno EU že sedaj izvaja sankcije v obliki prepovedi potovanja na ozemlje svojih držav članic proti 38 osebam Gadafijevega režima ter sankcije v obliki zamrznitve premoženja proti 39 osebam in 46 podjetjem ali institucijam.
Zunanji ministri pa danes niso v celoti potrdili načrtov za vojaško operacijo v podporo humanitarni pomoči Libiji, ker vse članice niso s tem soglašale, pa tudi ker še niso dobili zelene luči iz Združenih narodov. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je pojasnila, da v uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha), menijo, da še ni potrebe za tako misijo.
