Postopek zoper Anderliča je avgusta 2007 sprožila prejšnja vlada. Poslanec je javnosti razkril, da je ministrstvo za obrambo leta 2006 kupilo napravo za prisluhe, s tem pa naj razkril vsebino dokumenta ministrstva, označenega s stopnjo tajnosti.
Anderlič obtožbe zanika. To, da ima Slovenska vojska ali policija ali obveščevalna služba napravo, s katero lahko prisluškuje telefonskim pogovorom, ni tajni podatek, problematično pa po njegovem mnenju je, če se ta uporablja v namene, ki jih zakon ne predvideva. Po njegovih besedah pa je v tem primeru šlo prav za to.
Sama nabava prisluškovalne naprave ni sporna. Sporno pa je, "če ni pod nadzorom in če ne poročajo javnosti, koliko so za to napravo porabili davkoplačevalskega denarja, kako se naprava uporablja in kaj z izsledki, ki jih dobijo z napravo, počno".
Na obravnavi je poslanec zatrdil, da je za napravo izvedel neuradno, prejel pa je tudi "jasne indice", da bi jo lahko zlorabili za prisluškovanje civilistom.
Za pojasnila je tako prosil tedanjega ministra za obrambo Karla Erjavca, ki pa mu, tako Anderlič, ni podal bistvenih odgovorov, torej kako se naprava uporablja in ali so s tem nastale posledice, s katerimi bi kršili človekove pravice. Minister pa je v odgovoru na Anderličevo novinarsko konferenco izdal, kje se naprava nahaja in v katere namene se uporablja, opozarja poslanec.
Senatu je sicer povedal, da ni preveril, ali gre z objavo omenjenih podatkov za izdajo uradne tajnosti, saj to po njegovem tudi ne more biti.
Anderlič je novinarjem po obravnavi še povedal, da kot predsednik odbora DZ za obrambo ni bil niti pravočasno niti na ustrezen način seznanjen z nabavo prisluškovalne naprave. Bil pa je uradno seznanjen tri mesece po svoji novinarski konferenci, ko je DZ obravnaval poročilo zaključnega finančnega računa ministrstva za obrambo za leto 2006. Obravnavo poročila je potrdil tudi vodja kabineta na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak, ki je bil danes zaslišan kot priča.
Poročilo po besedah Bizjaka ni bilo označeno s stopnjo tajnosti, o nabavi prisluškovalne naprave pa je poročalo pod področjem tehnološkega razvoja. Poročilo je bilo 3. oktobra objavljeno v poročevalcu DZ. Anderlič pa zatrjuje, da tudi v tem poročilu ni bilo jasno razvidno, za kakšno prisluškovalno napravo gre.
Bizjak senatu ni jasno odgovoril na vprašanje o morebitnih škodljivih posledicah zaradi izdaje podatkov o prisluškovalni napravi, o obveščanju odbora DZ o nakupu naprave in o ostalih okoliščinah.
Sodnica je zato določila, da sodišče prihodnjič zasliši še tri priče, in sicer sedanjega predsednika DZ in nekdanjega predsednika komisije DZ za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami Pavla Gantarja, poveljnika Civilne zaščite Mirana Bogataja in nekdanjega vodjo vojaške obveščevalne službe Damjana Črnčeca.
Glavna obravnava je preložena na 21. april.
