Poslanska skupina SDS je sicer predlagala, da se za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, potrebna za njegovo izvedbo, določi 28. april, za dan referendumskega glasovanja pa 12. junij. Prisotni poslanci so ta dva datuma zavrnili.
Prvopodpisanega pod referendumsko zahtevo in predlaganim odlokom o razpisu zakonodajnega referenduma Jožeta Tanka (SDS) na seji ni bilo, tako da so se predlagatelji odpovedali uvodni besedi. Predlagano referendumsko vprašanje, ki ga je odbor potrdil, pa se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je sprejel DZ na seji 29. marca 2011?"
V zahtevi za razpis referenduma so poslanci SDS in SNS zapisali, da se jim zdi zakon neustrezen predvsem zaradi nedopustnega omejevanja sosedske pomoči, neustreznega urejanja kratkotrajnega dela za osebe, ki opravljajo samostojno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, napačnega cilja, nesorazmernih sankcij za fizične in nedorečene posledice pri odkritju dela na črno in neustrezne opredelitve pojma "brezplačno delo", ki po njihovem mnenju vnaša nejasnosti definicije izjem od dela na črno, določenih v zakonu.
Minister za delo Ivan Svetlik je na seji ocenil, da je zahteva za referendum škodljiva za državo in državljane, saj bo prispevala k poglabljanju socialne, gospodarske in politične krize. Menil je, da je predvsem politično motivirana ter da nima zveze z vsebino zakona. "Gre za poskus onemogočanja dela vlade in dela državnih ustanov," je zatrdil in dodal, da je edina vsebinska zadeva, vsebovana v zahtevi, očitek zakonu, da omejuje sosedsko pomoč.
Ob tem je minister znova opozoril, da zakon sosedsko pomoč izvzema iz dela na črno in da je v primerjavi s sedaj veljavnim zakonom določil omejitev le v smeri, da sosed svojemu sosedu ne bo več mogel nuditi brezplačne pomoči, če bo šlo za dejavnost, ki jo opravlja poklicno.
Kot je tudi dejal Svetlik, se predlagatelju referenduma čudi, saj je bil zakon s tega področja leta 2006, ko je vlado vodil Janez Janša (SDS), odprt, pa takrat niso bile problematizirane ne sosedska pomoč ne dopustne izjeme za kratkotrajno delo.
Pometel je tudi z očitki nasprotnikov zakona, da bi bilo treba pred sprejetjem zakona razrešiti vprašanja velikega števila brezposelnih, nizkih pokojnin in nizkih plač. Prepričan je, da takšni argumenti kažejo na nerazumevanje socialne države, ki je tu za to, da se ljudem pomaga preko socialnih transferov in tako zmanjšuje tveganje revščine. Pri tem je spomnil, da delo na črno takšno socialno politiko omejuje, saj zmanjšuje dotok sredstev za tovrstne pomoči državljanom.
Neverodostojno je od predlagatelja referenduma po ministrovih besedah tudi to, da se sicer nenehno zavzema za omejevanje sive ekonomije in okrepitev inšpekcijskih služb, saj da prav to prinaša nedavno sprejeti zakon.
Z ministrom se je strinjala tudi predsednica odbora Andreja Černak Meglič (SD), ki je bila kritična do "lažnih izjav" predlagateljev o prepovedi sosedske pomoči. Zatrdila je, da se v primerih, kot je "vodovodar pod krinko, ki pomaga moji mami" skriva največ sive ekonomije, ki jo velja omejiti, da pa je sosedska pomoč tudi po zakonu dovoljena in zelo zaželena. Zakon po njenih besedah podpira medsebojno solidarnost.
Dejan Levanič (SD) je izpostavil, da gre pri vprašanju predlaganega referenduma za dvoličnost. Spomnil je, da se je zakonu o malem delu očitalo umor socialnega dialoga in da je zakon o delu na črno usklajen s socialnimi partnerji, pa mu to ne pomaga. Zatrdil je še, da te strankarske igre ne razume več in da je presegla vse meje dialoga oz. da gre le še za bitko za prestiž in volilne glasove.
Še najbolj je bil danes do zakona skeptičen Vili Rezman. V imenu nepovezanih poslancev je povedal, da referenduma po njihovem mnenju ne bi smelo biti, da pa to ne pomeni, da zakon o delu na črno nima slabosti.
