Prva dobljena tožba se nanaša na financiranje preteklih obveznosti države do sklada. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo tožbi sklada in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve naložilo izplačilo zneska za leta 2005, 2006 ter 2007 v višini 10,8 milijona evrov, tako kot je to zahteval Sop glede na določila zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Država nosi tudi poplačilo stroškov zakonskih zamudnih obresti v višini pet milijonov evrov in sodnih stroškov. Ali bo sodba pravnomočna, bo znano v tem tednu, so sporočili s Sopa.
Druga dobljena tožba pa se nanaša na tekoče poslovanje sklada oziroma na pridobivanje pokojninskega načrta. Upravno sodišče v Ljubljani je ugodilo tožbi sklada proti ministrstvu za delo, ker ministrstvo ni izdalo soglasja k pokojninskemu načrtu sklada. Sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo zmotno zavrnilo vlogo sklada za pridobitev soglasja k pokojninskemu načrtu, saj si je vsebino pojma "aktuarske potrditve pokojninskega načrta" razlagalo preširoko.
Ministrstvo za delo bi se moralo pri presoji pokojninskega načrta omejiti zgolj na sestavine predlaganega pokojninskega načrta in ne na kapitalsko neustreznost Sopa. Sklad pa ne bo imel zadosti rezervacij dokler se država ne odloči, da bo stanje uredila. To je peta tovrstna sodba.
"Trajanje pridobivanja soglasja k pokojninskemu načrtu je preseglo razumne roke. Petkrat je sodišče v primeru pridobivanja pokojninskega načrta presodilo v našo korist in vsakič z identično obrazložitvijo sodbe, ministrstvo pa vztraja pri svojem stališču," je pojasnil predsednik uprave Sopa Bojan Jean.
Pobudo za pomoč nastale situacije so s Sopa poslali tudi varuhinji človekovih pravic. Kot je pojasnil Jean, ravnanje uradnikov krši človekove pravice članov Sopa, saj zavlačevanje postopkov in ignoriranje odločitev sodišča povzroča finančno škodo članom in s tem zmanjševanje pravic tako upokojenih kot dejavnih članov.
Upokojeni člani ne vedo, koliko časa bodo še prejemali pokojnine v obstoječi višini, aktivni člani, ki vplačujejo pokojninsko zavarovanje pa ne morejo biti gotovi, ali bodo za svoje premije prejemali ustrezne pokojnine, opozarja Jean. Neodzivnost države vpliva predvsem na 6700 aktivnih članov poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki še vedno vplačujejo premije.
