Skupina poslancev iz vrst SDS in SNS je namreč vložila zahtevo za razpis referenduma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ker je referendum zahtevala več kot tretjina poslancev, ga je državni zbor dolžan razpisati, kar bodo poslanci storili na torkovi izredni seji.
Poslanci SDS in SNS sicer zakonu, ki ga je DZ sprejel 29. marca, očitajo zlasti omejevanje sosedske pomoči, medtem ko vlada verjame, da bo z zakonom zatrla nelojalno konkurenco podjetništvu in zavarovala socialno državo.
Najpomembnejše spremembe v zakonu se nanašajo na strožji in bolj učinkovit nadzor nad delom na črno. Je pa vlada v zakonu izpostavila tudi nekaj izjem, ki se ne bodo štele za delo na črno. To so sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo v primeru naravnih nesreč, humanitarno in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo.
Vendar pa se določbe glede sosedske pomoči zaostrujejo s tem, da je ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejavnosti.
Prav to pa je tudi glavno jabolko spora. Poslanci so se namreč sklicevali na slovensko tradicijo, po kateri sosedu pri delu pogosto pomagajo ne le sosedi, temveč tudi prijatelji. Ko je bil zakon sprejet, je zato skupina 31 poslancev SDS in SNS 6. aprila vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu. Kot so pojasnili, se jim zdi najbolj nedopustno prav omejevanje sosedske pomoči, verjamejo pa tudi, da zakon ne odpravlja vzrokov za delo na črno.
Minister za delo Ivan Svetlik je ta korak označil za dejanje, ki je škodljivo za državo in njene državljane. Znova je zatrdil, da zakon sosedsko pomoč izvzema iz dela na črno.
Tema o trgovini z orožjem pa se je ponovno odprla potem, ko se je februarja in marca v medijih pojavilo več zapisov o domnevni vpletenosti slovenskih političnih funkcionarjev v trgovino z orožjem od osamosvojitve Slovenije naprej. Očitki so med drugim leteli na predsednika SDS in nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janšo, ki so mu očitali, da je v trgovini z orožjem prejemal podkupnino.
Janša je očitke zavrnil in jih označil kot izmišljotino, obenem pa vlado in ministrstvo za obrambo pozval, naj umakneta oznake zaupnosti in objavita celovito poročilo o prometu in tranzitu orožja, ki je bilo leta 1993 pripravljeno na zahtevo tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška.
V koaliciji pa so nato zahtevali sejo odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, na kateri bi zahtevali umik stopnje zaupnosti z dokumentov, povezanih s trgovino z orožjem. Tako naj bi odbor pozval predsednika DZ Pavla Gantarja, naj umakne stopnje tajnosti z dokumentov preiskovalnih komisij in komisije za nadzor obveščevalnih služb, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pa naj bi ocenila potrebo po tajnosti poročila Drnovšku.
Omenjeni odbor je o zahtevi koalicije že razpravljal, a seje še ni zaključil. Na njej so poslanci SDS koaliciji očitali sprenevedanje, saj naj koalicija za razkritje dokumentov ne bi potrebovala sklepa odbora. O dokumentaciji na ministrstvu za obrambo namreč odloča ministrica Jelušičeva, v državnem zboru pa predsednik Pavel Gantar, so opozarjali.
Zato so se v največji opozicijski stranki odločili, da bodo predlagali umik tajnosti z vseh orožarskih dokumentov ter zahtevali izredno sejo DZ. Zahtevajo umik stopnje tajnosti z vseh dokumentov predsedstva Republike Slovenije, predsednika RS, ministrstva za obrambo, vključno z njegovim varnostnim organom VOMO, ministrstva za notranje zadeve, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, vseh preiskovalnih komisij, ki so se ukvarjale z orožjem, in komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v delih, ki se nanaša na trgovino z orožjem.
V SDS menijo, da so informacije o trgovini z orožjem namenjene diskreditaciji Janeza Janše, zato menijo, da je "prišel skrajni čas, da se z manipulacijami preneha". Le z umikom stopnje tajnosti z vseh dokumentov na omenjeno temo v času od 15. maja 1990 do 29. marca 1994 bo mogoče dokončno ugotoviti realno stanje, so prepričani.
Državni zbor bo na torkovi seji tudi potrdil mandat novi evropski poslanki Mojci Kleva. Ta bo poslanski stolček v Evropskem parlamentu zasedla namesto Zorana Thalerja, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala, ki ga je razkril britanski tednik Sunday Times. Glede na izide volitev v Evropski parlament leta 2009 naj bi sicer Thalerjevo mesto zasedel Andrej Horvat, vendar bo v skladu z dogovorom v SD na poslanski stolček sedla Mojca Kleva.
