Kot je v uvodu povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, je v tem trenutku izvoz gonilo okrevanja slovenskega gospodarstva, ki zagotavlja njegovo še vedno sorazmerno stabilno delovanje, vendar pa je ob tem opozoril, da pomen izvoza v slovenskem bruto domačem proizvodu (BDP) ni tako velik, kot se ustvarja slika v javnosti.
Spomnil je, da Slovenija z izvozom ustvari le okoli tretjino BDP, medtem ko ostali del ustvari na domačem trgu, ki je še vedno v velikih težavah. Tudi direktor centra za konkurenčnost pri GZS Aleš Cantarutti je zatrdil, da slovensko gospodarstvo 70 odstotkov prihodkov ustvari na domačem trgu, vrednost izvoza pa predstavlja le dobro tretjino realizacije slovenskega gospodarstva.
Obenem je Cantarutti opozoril, da med 11.000 slovenskimi izvozniki 100 podjetij ustvari 50 odstotkov izvoza, 800 podjetij pa kar 85 odstotkov izvoza. Poleg tega jih je kar 9000 vezanih na trge jugovzhodne Evrope, ki pa so v krizi doživeli občuten padec in ne zmorejo sprejeti toliko slovenskega izvoza, kot bi si podjetja želela.
Cantarutti je izpostavil tudi, da se je v zadnjem času poslabšala izvozna konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zaradi česar Slovenija izgublja tržne deleže na tujih trgih in je učinek izvoza na rast BDP manjši kot v preteklosti.
Kot težavo v času krize je omenil, da proizvodi slovenskih izvoznikov niso bili prva izbira tujih kupcev, zato je kot enega izmed potrebnih ukrepov omenil oblikovanje in negovanje dolgoročnih odnosov s tujimi kupci, tako da bodo slovenski proizvodi postali njihov prva izbira.
Spomnil je tudi, da se je lani odvisnost slovenskega izvoza od EU še povečala, izvoz v države sedemindvajseterice pa je presegel 70 odstotkov vsega slovenskega izvoza. Delež jugovzhodne Evrope je medtem upadel pod 15 odstotkov, problem pa ostaja majhen delež hitro rastočih držav t.i. skupine BRIK v slovenskem izvozu. Te namreč pomenijo le štiri odstotke izvoza, pri čemer Rusija predstavlja tri četrtine.
Tudi Hribar Milič je omenil številne neizkoriščene priložnosti v državah, kot so Brazilija, Indija in Kitajska, a je ob tem povedal, da primarno interesno območje slovenskega gospodarstva ostaja krog s polmerom okoli 500 kilometrov. Tudi na tem bližnjem območju, na katerem živi okoli 100 milijonov ljudi, so po njegovih besedah še številne neizkoriščene priložnosti.
Kljub mnogim pomanjkljivostim njenega poslovnega okolja ima Slovenija po besedah Hribar Miliča še vedno številne atribute. Če bo znala izkoristiti priložnosti na trgih EU, bo laže prodrla tudi na tretje države, je prepričan.
Cantarutti je sicer izrazil željo, da bi s prihodnjim letom zaživela pobuda GZS, imenovana Go International Slovenia, ki temelji na avstrijskem vzoru spodbujanja internacionalizacije, predvideva pa pospeševanje internacionalizacije s predstavništvi po svetu in naborom ukrepov, med njimi z izobraževanjem, svetovanjem, skupinskimi nastopi, podporo grozdenju in sejemskimi nastopi.
Delovanje bi se sicer delno financiralo s sredstvi GZS, računajo tudi na podporo države, večino pa bi predstavljala sredstva, zbrana z obveznim prispevkom za tista podjetja, ki niso vključena v nobeno reprezentativno zbornico. Upravni odbor je predlog o obveznem prispevku podprl.
Cantarutti je zatrdil, da so na zbornici pridobili že prek 300 izrazov podpore iz gospodarstva, pobudo pa je GZS poslala na številne naslove v vladi in čaka na pozitiven odziv.
V okviru današnje konference so sicer med drugim predstavili priložnosti za slovenska podjetja v Italiji in Avstriji.
Direktorica trebanjskega Trima Tatjana Fink je izpostavila izjemno povezan sistem podpore internacionalizaciji v Avstriji, ki velja za enega najboljših modelov na svetu in bi moral po njenih besedah predstavljati zgled tudi za Slovenijo.
Avstrijski sistem namreč povezuje tako vladne kot gospodarske akterje v enoten sistem in je zelo razvejan, saj ima avstrijska agencija za internacionalizacijo 108 pisarn v 73 državah ter skoraj 700 zaposlenih 81 nacionalnosti.
Finkova je pozvala k sistematični podpori slovenskih podpornih institucij, večji povezanosti slovenskih ponudnikov inovativnih proizvodov in večji pragmatičnosti v slovenskem pristopu k internacionalizaciji.
