EU je v zadnjih treh mesecih z odobravanjem, a zaradi beguncev tudi z zaskrbljenostjo spremljala vstaje v arabskem svetu, ki so zrušile dolgoletna voditelja v Tuniziji in Egiptu, v Libiji pa ob vztrajanju Moamerja Gadafija na oblasti privedle do vojne.
Italija in Malta, ki sta glavna cilja beguncev, ter Evropska komisija pozivajo k solidarnosti, a države članice nasprotujejo obvezni delitvi bremen. Okoli osem naj bi jih sicer že nakazalo pomoč pri sprejemanju od 1000 do 2000 beguncev, upravičenih do mednarodne zaščite.
Poleg tega je tudi na tisoče ekonomskih beguncev, ki so se v glavnem zatekli v Italijo. Pri reševanju vprašanja vračanja teh beguncev je problem s tunizijskimi oblastmi, ki jih ne želijo sprejeti nazaj, pojavil pa se je tudi spor med Italijo in Francijo.
Slovenski premier Borut Pahor je po rednem vrhu unije konec marca pojasnil, da si bodo države članice "pošteno" razdelile breme soočanja z begunci in da je Slovenija v okviru svojih zmožnosti pripravljena sodelovati pri pomoči beguncem z juga Sredozemlja.
