V vseh treh slovenskih krovnih organizacijah - Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) so bili do osnutka kritični, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V Dobrli vasi v občini Velikovec predlagani osnutek slovenščine kot uradni jezik ni predvidena. Rudi Vouk iz NSKS je ob tem za APA pojasnil, da je ustavno sodišče glede Dobrle vasi izdalo razsodbo glede uradnega jezika. Osnutek sam pa po njegovem mnenju pomeni za Slovence poslabšanje v smislu, da Slovenci, ki se bodo znašli v občinah, kjer slovenščina ni uradni jezik, v prihodnje pri deželnih ustanovah ne bodo mogli uporabljati slovenščine. To je bilo doslej mogoče, je dejal Vouk.
"Brez Dobrle vasi ne gre," pa je dejal predsednik ZSO Marjan Sturm in dodal, da je razsodbe ustavnega sodišča treba brezpogojno uveljaviti.
Rešitev, ki ne vključuje slovenščine kot uradnega jezika v Dobrli vasi, si težko predstavlja tudi predsednik SKS Bernard Sadovnik. "Domnevam, da gre za napako, to je treba popraviti," je dejal.
Če se sešteje vse kraje, kjer naj bi glede na dosedanji potek pogajanj prišla v poštev postavitev dvojezičnih tabel, znaša njihovo število 169. V skladu z osnutkom Ostermayer-Dörfler pa štirje kraji odpadejo, medtem ko je pet krajev vprašljivih. Pri štirih krajih gre za Proboj in Poleno ter za zaselka Pri Dravi in Rižberk, poroča APA.
Predstavniki avstrijske zvezne in koroške deželne vlade ter slovenske manjšine so 1. aprila v Celovcu dosegli dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih, ki predvideva postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Medtem ko je avstrijska stran dogovor pozdravila, se je slovenska manjšina nanj odzvala precej zadržano, pojavila pa so se tudi namigovanja, da je bila manjšina na pogajanjih deležna pritiskov, kar pa avstrijska stran vztrajno zanika.
