Kot izpostavlja vlada v dopisu, ki ga bo posredovala predsedniku državnega zbora, je v skladu s 35. členom ustave zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
Navajajo, da v sam poseg na področje varovanja pravic zasebnosti v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga sodijo prisilni odvzem krvi, prisilno cepljenje in zdravniški posegi nasploh, zaradi česar "bi bila lahko ureditev, kot je predlagana v predlogu zakona, pri presoji ustavnosti sporna, če bi posameznik odklonil zdravniški preizkus na prisotnost prepovedanih drog v organizmu".
Poleg tega predlog določa relativno ozek krog funkcionarjev, za katere naj bi veljala predlagana ureditev glede testiranja. Iz načela prepovedi diskriminacije v ustavi pa izhaja ne le zahteva po formalnem, ampak tudi po vsebinsko enakem obravnavanju.
Zakon tudi ni v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov v delu, ki govori o varstvu osebnih podatkov in prepovedi diskriminacije, saj gre za zasebnost občutljivih osebnih podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje funkcionarjev, še navaja vlada.
Izpostavljajo tudi vprašanje, kaj pod pojmom droga razumemo. "Po mednarodni klasifikaciji bolezni so med psihoaktivne snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe in odvisnosti, umeščeni tudi alkohol, tobak, kofein in mnoge učinkovine zdravil (stimulansi, sedativi), ki jih praviloma ne uvrščamo med droge. Če želimo s testiranji zaznati negativne učinke zaužitih psihoaktivnih snovi, moramo biti pozorni na vse takšne snovi," poudarja vlada.
Poleg tega vlada ocenjuje, da bi lahko že v okviru veljavnih predpisov o varnosti in zdravju pri delu funkcionarja, za katerega obstaja sum odvisnosti, ki bi lahko vplivale na delovno zmožnost, napotili na usmerjen preventivni zdravstveni pregled. To je po mnenju vlade mogoče storiti tudi brez posebnega predpisa.
