Stališča volivcev do posameznih vprašanj so se največkrat preverjala na predhodnem zakonodajnem referendumu, ki ga nova ureditev ne pozna več, naknadno pa so se volivci o posameznih rešitvah na zakonodajnem referendumu izrekali šestkrat.
Odkar velja nova ureditev referenduma in ljudske iniciative, je bil zakonodajni referendum doslej razpisan trikrat, nazadnje decembra lani, ko so volivci odločali o uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija. Referenduma se je udeležilo nekaj manj kot 15 odstotkov volivcev, ki so zakon zavrnili z dobrimi 72 odstotki glasov.
Junija lani so se državljani na posvetovalnem referendumu odločali, ali bo uveljavljen arbitražni sporazum s Hrvaško. Volivci so sporazum ob nekaj več kot 42-odstotni udeležbi potrdili z nekaj več kot 51 odstotki glasov. To je bil prvi referendum, povezan z odnosi s sosednjo Hrvaško, čeprav je bilo v preteklosti poskusov, da bi o teh vprašanjih preverjali voljo volivcev, več.
Novembra 2007 so volivci na zahtevo DS odločali o uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Referenduma se udeležilo skoraj 58 odstotkov volivcev, ki so zakon zavrnili z dobrimi 71 odstotki glasov.
V zgodovini samostojne države so se volivke in volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu izrekali še trikrat. Prvič junija 2001, ko so odločali, ali naj se uveljavi novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zahtevo so vložili opozicijski poslanci. Udeležba je bila 35-odstotna, zakon so volivci zavrnili z dobrih 72 odstotkov glasov.
Aprila 2004 pa je na zahtevo poslancev SDS, NSi, SNS, SMS in SLS potekal naknadni zakonodajni referendum o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Volilna udeležba je bila 31-odstotna, 94 odstotkov udeležencev je zakonu nasprotovalo.
Tudi septembra 2005 so državljani odločali o uveljavitvi zakona o RTV Slovenija. Referenduma, ki sta ga zahtevali tedaj opozicijski LDS in SD, se je udeležilo dobrih 30 odstotkov volivcev, dobrih 50 odstotkov jih je bilo za zakon.
Največ referendumov v slovenski zgodovini je bilo razpisanih pred potrditvijo zakonskih besedil v parlamentu. To so bili predhodni zakonodajni referendumi, ki jih je nova ureditev odpravila. Na prvem referendumu decembra 1996 so volivci izbirali volilni sistem, po katerem bi želeli v prihodnje voliti svoje predstavnike v državni zbor. Referenduma se je udeležilo 38 odstotkov volivcev; za večinski volilni sistem jih je glasovalo 44,5 odstotka, za proporcionalnega 26,2 odstotka, za kombiniranega pa 14,4 odstotka.
Januarja 1999 je na zahtevo poslancev iz vrst SKD, SDS in SLS potekal predhodni zakonodajni referendum o financiranju izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3. Volilna udeležba je bila 27-odstotna, za je glasovalo slabih 20 odstotkov glasovalcev.
Januarja 2003 sta potekala referenduma o železnicah in o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Na prvem se je na zahtevo 40.000 volivcev odločalo o vprašanju, ali naj Slovenske železnice z zakonom preoblikujejo v holding s tremi odvisnimi družbami. Na referendumu je bila 31-odstotna volilna udeležba; za je glasovalo dobrih 47 odstotkov volivcev. Na referendumu o vračanju vlaganj v telefonijo je glasovalo 31 odstotkov volilnih upravičencev, za jih je bilo 76 odstotkov.
Septembra 2003 smo na zahtevo 40.000 volilnih upravičencev odločali, ali naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Na referendumu je glasovalo 27 odstotkov volilnih upravičencev, za zaprtje trgovin jih je glasovala večina, slabih 58 odstotkov.
Volivke in volivci so doslej izražali svojo voljo tudi na posvetovalnih referendumih. Marca 2003 sta tako potekala referenduma o EU in zvezi Nato. Na prvem so volilni upravičenci odločali, ali naj Slovenija postane članica EU. Volilna udeležba je bila 60-odstotna, za pa je glasovalo 89 odstotka volivcev. Na referendumu o vstopu v Nato je bila volilna udeležba enaka, za vstop v zavezništvo pa je glasovalo 66 odstotkov udeležencev.
Junija 2008 so se volivci izrekali na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin. Udeležilo se ga je slabih 11 odstotkov volivcev, ki so se na desetih referendumskih območjih strinjali z ustanovitvijo predvidene pokrajine, v treh pa so jim nasprotovali.
Še več pa je bilo v preteklosti neuspešnih pobud oziroma zahtev za razpis referenduma. Pobude niso uspele, ker pobudniki niso zbrali dovolj podpisov, ker jih je zavrnil državni zbor ali pa je razpis referenduma preprečilo ustavno sodišče.
Referendum o malem delu je sicer prvi referendum v letošnjem letu, po napovedih pa jih bo sledilo še več. Obeta se namreč še referendumsko odločanje o pokojninski reformi, zakonu o delu na črno in zakonu o arhivih.
Prav v tem času potekajo tudi polemike o spremembah referendumske zakonodaje. Koalicija namreč meni, da so referendumi prepogosti in se zato zavzema za spremembe, ki bi po njihovem zlorabo referenduma v politične namene preprečile. Opozicija pa meni, da je referendum najvišja oblika demokracije,ki državljanom omogoča nadzor nad oblastjo, kar je nesprejemljivo omejevati.
