Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da je cilj novele večja učinkovitost Davčne uprave RS (Durs) pri izvajanju njenih nalog. Kot je povedala, je novela nastala kot posledica pomanjkljivosti sedanjega zakona, vsebuje pa šest sklopov vsebinskih sprememb.
Med njimi je sklop, ki predvideva reorganizacijo posameznih nalog davčnih uradov oz. njihov prenos v pristojnost za ta namen ustanovljene Uprave za računovodstvo in finance. Ta uprava bo v okviru Generalnega davčnega urada opravljala različne naloge s področja pobiranja davkov, vključno z izvedbo vračil preveč plačanih davkov, je dejala državna sekretarka.
Z ustanovitvijo uprave je povezan še en sklop sprememb, in sicer vzpostavitev novega informacijskega sistema. Zdaj se namreč naloge zaradi nepovezanih informacijskih sistemov ponavljajo na različnih davčnih uradih, z novim sistemom pa se bodo izvajale na enem mestu, pri čemer bo po zagotovilih predlagatelja s centralizacijo računovodskih in finančnih nalog zagotovljena celovitost knjigovodskih evidenc.
Z novelo bodo spremenjene tudi obveznosti oseb, ki opravljajo naloge izterjevalca. To funkcijo bodo namreč lahko, da bi povečali učinkovitost izterjav, opravljali tudi tisti, ki trenutno še nimajo za to potrebnega strokovnega izpita. Izpit bodo sicer morali pridobiti v relativno kratkem roku, je izpostavila Vraničarjeva.
Prav v zvezi z omenjenimi spremembami je bilo na odboru tudi največ polemik. Poslanca Zares Vilija Trofenika je zanimalo, ali bo zaradi novega informacijskega sistema prišlo do tehnološkega viška oz. ali bo do premestitev na funkcije izterjevalcev prišlo zato, ker določena delovna mesta zaradi predvidenih sprememb ne bodo več potrebna. Pri tem je opozoril, da Surs potrebuje kvaliteten kader in da cilja večje učinkovitosti pri izterjavi s takšnim premeščanjem ne bo mogoče doseči.
Vraničarjeva je zatrdila, da novela ne predvideva "parkiranja" nepotrebnih kadrov v službo za izterjavo, temveč le možnost, da se ljudi, ki so se na Dursu z izterjavo v organizacijskem smislu že ukvarjali, vključi v konkretne postopke izterjave. Dodala je, da glede rezultatov ni strahu, saj da so že sedaj vsako leto boljši.
Lani je bilo glede na leto 2008 izterjanih za 38 odstotkov več davkov, glede na leto 2009 pa 14 odstotkov več, in to kljub manj zaposlenim, je ob tem navedla generalna direktorica Dursa Mojca Centa Debeljak.
Rado Likar (SDS) se je nadalje vprašal, kaj bo ustanovitev Uprave za računovodstvo in finance pomenila za zavezance.
Po besedah Centa Debeljakove bodo lahko vse delali na davčnih uradih, saj bodo ti odločali o odlogih, odpisih, obročnem plačevanju davčnega dolga. Medtem bo lahko Durs s centralno davčno evidenco prvič spremljal delo davčnih uradov iz enega samega centra, kar mu bo omogočilo večjo učinkovitost izterjave.
Odbor je sprejel tri dopolnila koalicije in tri lastne predloge k tem dopolnilom. Z njimi se denimo vzpostavitev novega informacijskega sistema ter rok za spregled strokovnega izpita za izterjevalce prenaša s 1. julija na 1. oktober. Po zadnjih testiranjih bi bilo namreč po besedah Vraničarjeve vztrajanje pri prvotnemu roku preveč tvegano.
Sicer pa je odbor danes opravil tudi drugo obravnavo predloga zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Kot je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Vraničarjeva, je bil razlog za pripravo zakona mnenje računskega sodišča, v njem pa se upošteva tudi evropsko direktivo s tega področja.
Poglavitne rešitve predloga zakona so tako opredelitev pojmov, kakor jih zahteva računsko sodišče in kakor so uporabljeni v omenjeni direktivi, zagotovitev pravne podlage za ustrezno evidentiranje prejetih javnih sredstev v podjetjih, preprečitev prelivanja javnih sredstev za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v druge dejavnosti, z namenom preprečitve nedovoljenih državnih pomoči in s tem nelojalne konkurence na skupnem trgu EU pa še razkritje prejetih javnih sredstev v podjetjih, ki so pod prevladujočim vplivom državnih organov ali organov samoupravnih lokalnih skupnosti.
Poslanci večjih pripomb na predlog zakona niso imeli.
