Prvi je odločitev, da bo država zaprosila za pomoč, danes naznanil finančni minister Fernando Teixeira dos Santos, in to v pisnem intervjuju za portugalski časnik Jornal de Negocios. Nato je v nagovoru narodu premier v odstopu Jose Socrates potrdil, da državi preprosto ne preostane drugega.
Oba sta za to okrivila opozicijo, ki je 23. marca v parlamentu zavrnila sveženj varčevalnih ukrepov in sprožila padec vlade. Politična kriza je dejansko še poglobila dolžniško krizo, saj so bonitetne agencije druga za drugo zniževale ocene Portugalske, obrestne mere za njene državne obveznice pa so dosegle rekordne ravni.
"Poskusil sem vse, a prišli smo do točke, ko bi bilo za državo preveliko tveganje, če tega ne bi storila," je Socrates v nagovoru narodu pojasnil odločitev, da zaprosi za zunanjo pomoč, in dodal, da država preprosto nima več pogojev za to, da se financira na trgih.
Danes je sicer Portugalska prodala za približno milijardo šestmesečnih in letnih zakladnih menic, a po zelo visoki obrestni meri. Socrates je povedal, da je po tem govoril s številnimi ljudmi, ki so mu povedali, da bo položaj vse slabši in slabši.
Potreba po pomoči je po njegovih besedah posledica "dramatičnega poslabšanja" položaja države na finančnih trgih, potem ko je opozicija 23. marca zavrnila četrti sveženj vladnih varčevalnih ukrepov, zaradi česar so se bonitetne ocene države poslabšale kot nikoli prej.
Finančni minister pa je dejal, da je bila država "neodgovorno potisnjena v zelo težek položaj na finančnih trgih", tako da bo morala sedaj zaradi "tega težkega položaja, ki bi se mu bilo mogoče izogniti", zateči k evropskim mehanizmom.
Socrates je v nagovoru svojim državljanom še zatrdil, da bo v pogajanjih o programu pomoči z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) storil vse, da "breme za Portugalce ne bo pretežko". Obenem je vse pozval k odgovornosti, jasni presoji in odločnosti.
Takoj po koncu Socratesovega nagovora so iz Evropske komisije sporočili, da so prejeli prošnjo za pomoč. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso, sicer po rodu Portugalec, je zatrdil, da bo ta prošnja obravnavana karseda hitro, v skladu z veljavnimi pravili.
Barroso je ob tej priložnosti potrdil "svoje zaupanje v zmožnost Portugalske, da s pomočjo solidarnosti svojih partnerjev premaga sedanje težave". Portugalska je za Grčijo in Irsko tretja država v območju evra, ki je zaprosila za mednarodno finančno pomoč.
EU je lani vzpostavila začasni sistem za zagotavljanje pomoči državam v območju evra v težavah, iz katerega je lani novembra že dobila pomoč Irska, pred njo pa je iz ločenega ad hoc mehanizma mednarodno finančno pomoč prva v območju evra dobila Grčija.
Začasni mehanizem vključuje družbo za zaščito evra s kapitalom do 440 milijard evrov, ki ima za zdaj do 250 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, mehanizem 60 milijard evrov iz proračuna EU in do 250 milijard evrov iz IMF. V primeru Irske so nekatere države zunaj območja evra prispevale še dvostranska posojila.
Država, ki zaprosi za pomoč, se mora z Evropsko komisijo, ECB in IMF dogovoriti za celovit program pomoči, ki vključuje stroge varčevalne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.
Strogim varčevalnim ukrepom, ki jih je 23. marca zavrnila opozicija, se tako država ne bo mogla izogniti, ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah 5. junija. Na to so vodjo portugalske opozicije Pedra Passosa Coelha konec marca na vrhu v Bruslju drug za drugim opozorili številni evropski voditelji.
