Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) bo v skladu s pred kratkim uveljavljenim zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih izvedla prvi obvezni večstranski pobot medsebojnih obveznosti prihodnji petek. Neporavnane obveznosti so dolžni prijaviti dolžniki, prijave pa so prek spletne aplikacije ePobot začeli na Ajpesu sprejemati ta ponedeljek.
Ob tem v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije opozarjajo, da večina davčnih zavezancev in njihovih računovodskih služb v času do 15. aprila sploh ne bo uspela uresničiti te svoje dolžnosti.
Vladi so zato predlagali, naj Ajpesu ne izda soglasja za uveljavitev tarife in pravil sistema za obvezen večstranski pobot, dokler se na podlagi strokovnih pogovorov in uskladitve mnenj z gospodarsko in obrtno podjetniško zbornico ter Zbornico računovodskih servisov ne ugotovi, da obstajajo tehnične in strokovne možnosti za to.
Čeprav se strinjajo, da lahko pri posameznih določbah zakona res pride do odprtih vprašanj, pa na ministrstvu za finance vztrajajo pri napovedanem datumu prvega obveznega večstranskega pobota. Kot so pojasnili, je bil zakon sprejet po nujnem postopku, saj predstavlja potreben hiter odgovor na težave s plačilno nedisciplino.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je v veljavo stopil 16. marca, določa, da mora dolžnik prijaviti denarno obveznost v prvi krog pobota, ki bo sledil nastanku zamude. Letos in prihodnje leto bo pobote izvajal Ajpes, potem pa bo vlada upravljalca večstranskega pobota izbrala na javnem razpisu in mu podelila koncesijo.
Ajpes bo večstranske pobote izvajal enkrat mesečno, pri čemer davčni svetovalci menijo, da avgusta zaradi dopustov niso potrebni. Tudi ta predlog se finančnemu ministrstvu ne zdi primeren, saj se poslovno in gospodarsko življenje v Sloveniji odvija tudi v tem mesecu.
Pravila o izvajanju obveznega večstranskega pobota in tarifo nadomestil stroškov za izvajanje obveznega večstranskega pobota bo vlada predvidoma potrdila v četrtek. Tarifa bo enaka kot pri prostovoljnih večstranskih pobotih, ki jih že zdaj izvaja Ajpes, in sicer bodo dolžniki plačali en promil od vrednosti dejansko pobotanega zneska. Se bo pa zvišal minimalni znesek nadomestila, in sicer z veljavnih 1,30 na štiri evre.
Dvig minimalne tarife za vključitev v pobot se zdi Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) neodgovoren in povsem nesprejemljiv. "Medtem ko zakonodajalec ni upošteval bremen, ki jih imajo podjetja s prilagajanjem programske podpore za izvedbo zakona, smo prepričani, da je predvidel ustrezna sredstva za kritje stroškov, ki jih Ajpes z izvajanjem pobota ima," so zapisali.
Na GZS sicer menijo, da obvezni pobot, ki velja tudi za obveznosti, nastale pred uveljavitvijo zakona, ne bo izboljšal likvidnosti podjetij in zmanjšal plačilne nediscipline. Še najmanj se bodo s tem razmere izboljšale za gradbince in podizvajalce, ki jim je ta interventni zakon prvenstveno namenjen, opozarjajo.
