Delo na črno je pereč problem, ki ga je treba reševati, vendar pa je pri reševanju treba pristopiti k izvoru problema, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal poslanec SDS Marijan Pojbič. Poudaril je, da je v Sloveniji 130.000 brezposelnih, veliko upokojencev z nizkimi pokojninami ter zaposlenih z nizkimi plačami.
"Najprej je potrebno zagotoviti, da bodo ljudje imeli delo, da bodo delavci imeli primerne plače ter upokojenci primerne pokojnine, s katerimi bo mogoče živeti," je menil Pojbič. Po njegovem mnenju brez tega noben zakon o omejevanju dela na črno ne bo dosegel želenih ciljev.
Ob tem pa je opozoril tudi na težave pri definiciji in omejevanju sosedske pomoči. "SDS je vseskozi skozi parlamentarno proceduro vlagala amandmaje, vendar koalicija tega enostavno ni hotela slišati," je menil. Predlagatelji se namreč zavedajo, da so državljani precej negativno nastrojeni proti referendumom. Zato pa predlagajo, naj se referendum izvede na isti dan, kot bo potekal referendum o pokojninski reformi.
Poslanec SNS Miran Györek je ob tem dodal, da je pri predlaganem zakonu napačen predvsem pristop vlade, saj gre samo za sankcioniranje, ne pa za odpravo vzrokov slabega stanja. Prepričan je, da bi tak zakon prinesel več negativnih posledic kot koristi.
Pojbič je ob tem ponovno ponovil stališče stranke SDS, da bi se vlada, ki uživa rekordno nizko podporo, morala zamisliti in brezpogojno odstopiti.
Györek pa je poudaril, da razume negativen odnos državljanov do referendumov, saj imajo ti občutek, da poslanci odgovornost za odločitve prelagajo nanje. "Ti referendumi so po svoje res nepotrebni, ampak nam v opoziciji, ko gresta koalicijski bager pri glasovanju čez naše amandmaje, naše predloge, naše pripombe, drugega ne preostane," je pojasnil.
Na zahtevo predlagateljev referenduma se je danes odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter jo označil za "dejanje, ki je škodljivo za državo in njene državljane". Poudaril je namreč, da zakon sosedsko pomoč izvzema iz dela na črno. "V primerjavi s sedanjim zakonom je dodano samo določilo, ki takšno pomoč omejuje tistim, ki dejavnost opravljajo kot svojo pridobitno dejavnost," je pojasnil v pisni izjavi.
"Razlogi za delo na črno so mnogoteri in so tudi ekonomsko, socialno, kulturno... pogojeni in jih seveda samo z enim zakonom ne bomo odpravili," je zavrnil drugi očitek predlagateljev. Je pa po njegovih besedah ta zakon pomemben korak k omejevanju sive ekonomije. Z morebitno neuveljavitvijo zakona bomo izgubili tudi priložnost, da okrepimo delovanje inšpekcijskih služb, meni.
Državni svet sicer na torkovi izredni seji ni izglasoval odložilnega veta na zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Bojanom Kekcem.