Zakon po njegovih besedah nadgrajujejo na področju bolnikovega časa, kjer predvidevajo zakonsko ureditev čakalne dobe 20 minut na primarni ravni in 60 minut na sekundarni ravni. Pri izvajanju nujne medicinske pomoči pa se te čakalne dobe ne upošteva.
Določili so tudi obveznosti izvajalcev zdravstvenih storitev, te so med drugim najkrajši čas obravnave, zagotavljanje ustreznega vodenja čakalnih seznamov in črtanje bolnikov s seznama v zakonsko določenih rokih.
Minister pravi, da bi lahko predpisane čakalne dobe, ki so jih uvrstili v pravilnik (mesec dni čakalne dobe za rakave bolnike, tri do šest mesecev glede na nujnost primera, 12 mesecev za ortopedske in 18 mesecev za ortodontske posege), dosegli do konca prihodnjega leta. Čakalni seznami bodo morali biti vodeni tako, da bodo omogočali čim večjo preglednost na področju čakalnih dob. Določene pa so tudi sankcije za tiste, ki določil bolnikovega časa ne bodo upoštevali.
Kazen za kršitev čakalne dobe se bo gibala med 400 in 4100 evri, je pojasnila vodja pravne službe Mateja Radej Bizjak. Inšpekcijski nadzor bo opravljal zdravstveni inšpektorat na podlagi prijav ali programov, ki jih bo sprejel.
Med drugim se s spremembami urejuje tudi pravica do drugega mnenja, ki bo po novem dostopno na vseh treh ravneh, v določenih primerih preko napotnice ter tudi samoplačniško, je povedal minister. Ta sprememba daje zasnovo tudi za opredelitev košarice pravic.
Glede problematike estetskih posegov je Marušič pojasnil, da to področje ni ustrezno urejeno. Na podlagi opredelitve dolžnosti izvajalcev in pravice državljanov bodo s podzakonskim aktom ustrezno uredili to problematiko.
Na področju aktivnosti zagovornikov pacientovih pravic pa se po besedah ministra čas nudenja pomoči bolnikom podaljša.
