Ljubljanski Smart Com je terjatev Gratela prerekal v višini nekaj nad 61 milijoni evrov, ker naj bi mu bila ta priznana neutemeljeno, saj naj bi mariborski telekomunikacijski družbi brez aneksov k pogodbi iz leta 2004 neupravičeno zaračunaval določene storitve. Ptujski Tenzor pa je terjatev Gratela prerekal v celotni višini prek 77 milijonov evrov, saj naj bi mu bila zaradi nerešenih spornih razmerij priznana neutemeljeno.
Sisingerjeva odgovarja, da so bile vse prijavljene terjatve Gratela na dan začetka postopka prisilne poravnave zavedene v poslovnih knjigah dolžnika, zato na podlagi bilančnih podatkov vztraja na svoji prvotni odločitvi o priznanju oz. prerekanju terjatev.
Zavrnila je tudi ugovor Telekoma Slovenije, ki je delno prerekal Gratelove terjatve. Gre za deset milijonov evrov glavnice in nekaj več kot 1,5 milijona evrov prijavljenih obresti, ki naj bi bili po mnenju Telekoma Slovenije odstopljeni v zavarovanje in bi s tem v celoti pripadali fiduciarnemu upniku Gorenjski banki.
Tudi v tem primeru prisilna upraviteljica vztraja na prerekanju terjatve Gorenjski banki. Kot pojasnjuje, so bile prijavljene terjatve omenjeni banki po trditvah in dokazilih v prijavi odstopljene le v zavarovanje njene terjatve iz naslova posojilne pogodbe, to pa še ne pomeni, da je ta dokončno odstopljena novemu upniku.
Sicer pa tudi sam dolžnik, družba T-2, prereka status zavarovane terjatve Smart Coma, in sicer v višini več kot 5,5 milijona evrov. Kot ob tem navaja, je med njim in Smart Comom sklenjena pogodba o odstopu terjatve, v kateri pa ni izrecno določeno, katere terjatve so bile prenesene v zavarovanje, niti to iz pogodbe ni točno določljivo. S tem pa je po njihovem takšna pogodba nična.
Omenjeni ugovori kažejo na to, da si upniki cerkvenega telekomunikacijskega operaterja še zdaleč niso enotni. Gratel, ki je za T-2 gradil optično infrastrukturo, si že nekaj časa prizadeva, da bi s konverzijo terjatev, ki jo je pretekli teden predlagal tudi na prekinjeni skupščini družbe, postal največji lastnik T-2.
