"Način vladanja Libiji je eno vprašanje. Kakšen politični sistem uveljaviti? O tem se lahko pogajamo, lahko imamo kar koli, volitve, referendum ...," je v ponedeljek zvečer dejal tiskovni predstavnik libijske vlade Musa Ibrahim. Hkrati je poudaril, da je Gadafi "varnostni ventil" za varnost in enotnost države ter njenih plemen, zato ga ni mogoče zamenjati in je "zelo pomemben za kakršen koli prehod v demokracijo".
Medtem se je Gadafi v ponedeljek zvečer znova pojavil v javnosti, potem ko je bila njegova rezidenca v Tripoliju 20. marca tarča napada koalicijskih sil. Gadafi naj bi pozdravil svoje privržence.
Prvič po 19. marcu, ko so se začeli napadi koalicijskih sil na cilje v Libiji, se je v javnosti pojavil tudi Gadafijev sin Saif al Islam, ki je imel v nekem hotelu v Tripoliju intervju za britansko televizijo BBC.
Med drugim je zavrnil namigovanja, da krog tesnih sodelavcev okoli njegovega očeta razpada. Priznal je sicer, da prihaja do težav med visokimi predstavniki režima, vendar pa sam vidi razlog v tem, da so to stari ljudje in "ne več mladi kot mi".
Saif je tudi komentiral prebeg libijskega zunanjega ministra Muse Kuse v Veliko Britanijo minulo sredo. Ob tem je zatrdil, da bivši minister ne more ponuditi novih informacij o bombnem napadu nad škotskim Lockerbiejem leta 1988, v katerem je umrlo 270 ljudi in za katerim je stala Libija.
Gadafijev sin je menil, da si bo Kusa, ki ga je med intervjujem večkrat označil za "bolnega in starega", izmislil kake "smešne zgodbe" o Lockerbieju in o Moamerju Gadafiju v zameno za imuniteto. Britanci in Američani vedo vse o Lockerbieju in o tem ni več nobenih skrivnosti, ki bi jih Kusa lahko razkril, je zatrdil Saif.
V Libiji so se tudi v torek nadaljevali boji med uporniki in Gadafijevimi silami za strateško pomembno mesto Brega. Režimske sile naj bi upornike potisnile nazaj proti mestu Adždabija. Nadaljevali so se tudi napadi koalicijskih sil, iz katerih pa so se v ponedeljek opolnoči umaknila ameriška letala.
ZDA so prekinitev sodelovanja v operaciji, katere vodenje je prevzel Nato, napovedale že za konec minulega tedna, a so ga na prošnjo zavezništva podaljšale za 48 ur. V Pentagonu sicer poudarjajo, da ameriška letala ostajajo v pripravljenosti in se bodo znova vključila v operacijo, če bo za to zaprosil Nato.
Zveza Nato je sicer sporočila, da so mednarodne sile v več kot dveh tednih zračnih napadov na Libijo uničile 30 odstotkov vojaških zmogljivosti Gadafijevih sil. Brigadir Mark Van Uhm, ki je podatke o napadih v torek predstavil na novinarski konferenci v Bruslju, je ob tem Gadafija obtožil, da ljudi uporablja za živi ščit, s čimer želi preprečiti predvsem Natove napade na težko orožje.
Razmere v državi so močno prizadele tudi izvoz nafte, ki je po začetku spopadov med uporniki in Gadafijevimi silami močno upadel. Z vzhoda Libije, ki je v rokah upornikov, pa naj bi se kmalu na pot odpravila prva pošiljka te dragocene surovine po skoraj treh tednih. V libijskem pristanišču Tobruk se je namreč v torek zasidral tanker, ki lahko naloži milijon sodov nafte oziroma 130.000 ton te dragocene surovine.
Predstavnica britanskega časnika Lloyd's list, ki objavlja podatke o pomorskih prevozih, Michelle Bockmann je povedala, da je zadnja pošiljka nafte Libijo zapustila 18. marca. Pred začetkom spopadov sredi februarja je izvoz nafte iz Libije znašal približno 1,6 milijona sodov na dan.