Predlog novele določa, da mora poslovodstvo, izvršni direktor in prokurist družbe za sklenitev posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik ali je na kakšni drugi pravni podlagi udeležen na dobičku družbe, pridobiti soglasje nadzornega sveta.
Če je ta delež manjši od desetine osnovnega kapitala, bo moralo poslovodstvo o sklenitvi posla v treh delovnih dneh obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. Nadzornik poleg tega ne bo smel sodelovati pri odločanju o soglasju, če je tudi sam ali njegov ožji družinski član družbenik ali tihi družbenik družbe, s katero se sklepa posel ali je udeležen na dobičku te družbe. Če nadzorni svet soglasja k poslu ne bo dal, se bo štelo, da je tak posel ničen, še določa predlog novele, ki ga je vlada sprejela konec februarja.
Kot je danes pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny, obstoječi zakon o gospodarskih družbah vsebuje določbe o prepovedi konkurence, ne pa tudi drugih določb, ki bi določale vprašanje nasprotja interesov, do katerih lahko prihaja v praksi, zato je treba to ustrezno zakonsko normirati.
V poslanski skupini SDS so ocenili, da vladni predlog ne odpravlja navzkrižja interesov, zato so predlagali amandma, v skladu s katerim poslovodja, prokurist in izvršni direktor gospodarske družbe ne sme skleniti pravnega posla z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član delež v osnovnem kapitalu, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe ali je kako drugače udeležen na njenem dobičku. Če bi se pravni posel sklenil v nasprotju z omenjenimi določbami, bi bil pravni posel ničen, so predlagali v SDS.
Strankin poslanec Andrej Vizjak je ob tem opozoril, da smo bili v tem mandatu in mandatu prejšnjih vlad priča primerom "zlizanosti" nadzornikov in uprave, zato bi bilo po njegovem treba preprečiti možnost, da je nekdo direktor nekega podjetja in hkrati posluje s podjetjem, v katerem ima delež. Ker je "inovativnost" na tem področju velika, so v SDS predlagali, da bi bili takšni posli nični, je povedal Vizjak, ki je v razpravi spomnil tudi na primer Talum.
Vlada je ocenila, da je predlog SDS preveč restriktiven. "Najpomembneje je, da je onemogočen konflikt interesov, v tem duhu je ta predlog tudi narejen," je dejal Pšeničny in spomnil, da so nadzorni sveti odgovorni za poslovanje podjetij. Amandma SDS so zavrnili tudi člani odbora.
Vladni predlog novele uvaja tudi globe za prekršek, če je poslovodstvo sporni posel sklenilo brez soglasja nadzornega sveta, upravnega odbora ali skupščine, in sicer med 4000 in 5000 evrov. V poslanski skupini SDS menijo, da so predvidene globe prenizke, zato so predlagali amandma, po katerem bi globa znašala med 27.000 in 30.000 evrov. Člani odbora so tudi ta predlog zavrnili.
Odbor je po glasovanju o predlogu novele zakona o gospodarskih družbah sejo prekinil in jo bo nadaljeval predvidoma po koncu skupne seje odbora za gospodarstvo in za notranjo politiko, ki poteka trenutno.
