V Zvezi Hervardi, ki je eden od organizatorjev kampanje pred referendumom o zakonu o malem delu, so se za ustavno pobudo odločili, ker naj bi zakon o volilni in referendumski kampanji omogočal preveč enostransko obveščanje in bi lahko privedel celo do nelegitimnosti same kampanje in referenduma. Poleg tega vlada, kot so opozorili, kampanjo financira z denarjem vseh davkoplačevalcev, "ne glede na politično pripadnost ali prepričanje glede vsebine referendumskega vprašanja".
Ustavni sodniki v svoji odločitvi pojasnjujejo, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko poda, kdor izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
Omenjeni del zakona ureja zagotavljanje sredstev vladi oziroma njeni pristojni službi, kadar je organizatorka referendumske oziroma volilne kampanje. Izpodbijana določba pa neposredno ne posega v pravni položaj pobudnika, saj pravna ureditev, ki ureja njegov pravni položaj v referendumski kampanji, ostaja nespremenjena, so še zapisali na ustavnem sodišču.
Zveza pa je v odzivu na odločitev napovedala, da bo zoper sedem ustavnih sodnikov, ki so odločali o zadevi, vložila kazensko ovadbo, ker da "ustavno sodišče krši temeljne človekove pravice, namesto da bi jih varovalo". Napovedala je tudi shod na Trgu republike v Ljubljani.