Če bi banke razkrile, koliko so izgubile zaradi financiranja managerskih odkupov, bi ugotovili, da iz tega naslova nimajo velikih izgub, je danes pred preiskovalno komisijo DZ za sporne managerske prevzeme zatrdil Kordež. Kot je dodal, pretežni del izgub bank izhaja iz težav, ki jih imajo podjetja s poslovanjem.
"Ko gledam primer Laškega, Istrabenza in Merkurja, lahko rečem, da banke na teh primerih praktično niso izgubile nič. Daleč preveč se potencira, koliko je bilo izgub iz naslova managerskih odkupov," je dejal Kordež.
Kordež je pred komisijo pojasnil, da se je z vodilni managerji iz Merkurja za prevzem - ta se je zgodil leta 2007 - odločil zaradi presežka denarja na trgu, iskanja poslov in pozitivne ocene bodočih gospodarskih gibanj. K prevzemu ga ni silil nihče, sta se pa državna Kad in Sod takrat umikala iz lastništva in so bile razprave tudi o morebitnem managerskem odkupu.
Kordež se je sam vprašal, kaj pomeni sporni managerski prevzem. To je po njegovih besedah prevzem, ko so managerji kupili podjetje po višji ceni od današnje. Če je vrednost podjetja danes višja od prevzemne cene, pa lastniki nimajo težav in to niso sporni managerski prevzemi. "Mi smo podjetje glede na današnje cene kupili bistveno predrago, smo nasedli in izgubili vložek, na koncu pa smo zaradi tega še sporni in kriminalizirani," je dejal.
Kordežu je žal, da ni nekdo že leto, dve ali tri pred prevzemom Merkurja prepovedal kreditiranje managerskih odkupov. "Če bi to naredili, se s tem problemom ne bi ukvarjali. Osebno bi raje videl, da nam banke tega ne bi odobrile, ker se potem ne bi odločili za managerski prevzem. Ker se ne bi mogli," je dejal.
Vodilni managerji Merkurja so za prevzem družbe namenili približno 400 milijonov evrov, od česar je država dobila približno 100 milijonov evrov. Danes je Merkur vreden le polovico vrednosti iz časa managerskega prevzema. "Danes mislijo, da imam jaz to razliko v žepu. Ne, vrednost podjetja je padla," je poudaril Kordež. Če se država v času managerskega odkupa ne bi umaknila iz lastništva Merkurja, bi danes za svoj delež iztržila 60 milijonov evrov manj.
Managerski prevzem je kreditiralo osem bank, tako domačih kot tujih, banke v državni lasti pa so sodelovale z relativno manjšim deležem kot ostale. Kordež je kredit zavaroval z vsem svojim premoženjem, zanj pa je zastavil tudi dobro ime. Toda, kot poudarja Kordež, se banke ne bi odločile za financiranje projekta, če ta ne bi bil ekonomsko zanimiv.
Po Kordeževih besedah je povsem jasno, da so želele s kreditiranjem managerskega prevzema Merkurja zaslužiti tudi banke, ki so kredite odobravale po zelo ugodnih obrestnih merah, a so takrat vsi napačno ocenili, da se bodo zadeve razpletale v pozitivno smer. Kot trdi Kordež, v Merkurju nikoli niso dobili nobenega kredita na podlagi pritiska politike na banke.
Kordež drugih managerskih prevzemov in potez, ki so jih delali njegovi kolegi, ne komentira, zagotavlja pa, da je bil prevzem Merkurja transparenten. Padel je zato, ker se je država, verjetno tudi zaradi nekaterih slabih primerov odločila, da se zaključi. "Povod je bil prevzem, do problema pa je prišlo, ko se ga je želelo na silo zaključiti. To pa ni bilo izvedljivo," je dejal.
Potem ko je Merkur zabredel v težave, se je vodstvo družbe dogovorilo z Mercatorjem za odkup, do katerega pa kasneje ni prišlo, saj je padla odločitev, da se Merkur rešuje kot celota. "Če bi Mercator takrat kupil Merkur, ne bi bilo problemov z njegovo osnovno dejavnostjo," je prepričan Kordež, ki pa dodaja, da bi se potem Mercator srečeval z dodatnim problemom financiranja.
Kordež je še zatrdil, da v času vodenja Merkurja - od leta 1998 do leta 2010 - nikoli ni bil na pogovorih s predsedniki vlade ali ministri. Podjetje je uprava vodila samostojno in po Kordeževih ocenah tudi dobro, samostojno so se odločili tudi za prevzem, v katerega so verjeli.
Na vprašanje, zakaj se vodstvo Merkurja ni odločilo kupiti manjši delež družbe, je Kordež pojasnil, da bi Merkur v tem primeru verjetno ostal na borzi. Borzni tečaj pa bi pomembno vplival na vrednost delnic, s katerimi so jamčili za kredit. In če bi cena padla, bi morali najti dodatno zavarovanje. "Ocenili smo, da moramo narediti celoto ali pa nič," je še dejal Kordež.
