Projekt e-pravosodje temelji na Strategiji informatizacije slovenskega pravosodnega sistema 2008-2013, v večini (85 odstotkov) pa se financira iz evropskih sredstev. Financiranje projekta je zagotovljeno do leta 2015.
Informatizacija obsega 31 projektov (in dodaten projekt Criminal Justice), pri čemer jih 15 vodi ministrstvo za pravosodje, 14 vrhovno sodišče, dva pa ustavno sodišče. Pri tem je po besedah Zalarja ministrstvo do zdaj zaključilo štiri projekte, šest pa jih je v izvajanju (ostali so v pripravi ali pa se predvidevajo). Vrhovno sodišče je zaključilo štiri projekte, tri ima v teku, medtem ko je ustavno sodišče že zaključilo oba projekta.
Med projekti, katerih nosilec je ministrstvo, minister Zalar kot posebej pomembnega izpostavlja sistem elektronske podpore centralni kazenski evidenci. Sistem bo namreč državnim organom omogočal hitrejše in lažje pridobivanje podatkov o osebi. Koristi od njega si lahko po Zalarjevih besedah obetajo tudi državljani, zlasti ko bodo potrebovali potrdila o kaznovanosti oziroma nekaznovanosti.
Po ministrovih besedah se je izkazal tudi projekt snemanja glavnih obravnav. Pokazalo se je namreč, da so se glavne obravnave, kjer poteka takšno snemanje, skrajšale za 40 odstotkov. Že v zadnji tretjini letošnjega leta projekt predvideva tudi ukinitev prepisov posnetkov, kar pomeni dodatne prihranke.
Ministrstvo je danes na kratko predstavilo tudi nov projekt, s katerim bi zmanjšali stres, ki ga otroci doživijo na zaslišanjih na sodiščih. Projekt, ki naj bi zaživel čez en mesec, predvideva, da se zaslišanja otrok izvedejo z uporabo videokonferenčnega sistema, pri čemer jim ni treba priti na sodišče. Takšen sistem bi vzpostavili tudi na 11 centrih za socialno delo, ki imajo vzpostavljene t. i. otrokom prijazne sobe.
Po besedah Sonje Rems Majerje, na ministrstvu zadolžene za projekt e-pravosodje, je celoten projekt e-pravosodja vreden dobrih 22 milijonov evrov, njegove prihranke pa je za zdaj težko oceniti. Se pa glede na prihranke po besedah ministra obeta racionalizacija dela na sodiščih, predvsem v smislu, da se prosti kadrovski viri preusmerijo na področja, ki so bolj obremenjena. "To pa je zdaj predvsem naloga predsednikov sodišč," je še dejal.
